Lokalna podjetja

Obrtno pridelana avtohtona vina, suhomesni izdelki in zelenjava. Jahanje, izobraževalna kmetija, projekti socialnega kmetijstva in tradicionalna kuhinja. To je Grgič, kmečki turizem v Padričah – pristnost, ki se poraja iz ponosa in navdušenja Igorja Grgiča. Pridelava vina temelji na biodinamiki, kar pomeni odsotnost kemičnih obdelav in minimalno količino sulfitov, ob popolnoma ročni obdelavi. Njegova vina – polnega telesa, mineralna in izrazitega okusa – pripovedujejo o trajnostnem razvoju vinarstva.

Matej Škerlj je med velikimi vinarji tega ozemlja – ljudi, ki so negovali in hranili njegovo ljubezen do vinogradništva – najmlajši, ki je po vsem svetu ponesel glas o odličnosti kraških vin. Njegova vina so čista: "svobodna, da pripovedujejo o sebi in da pivcu povejo, kar morajo povedati". Od starih staršev se je naučil skrbeti za zemljo in njegovo delo je – ob pomoči sestre in staršev – osredotočeno na vinograd. Obdelujejo ga ročno, z največjo skrbjo, z ljubeznijo do zemlje in do svojega dela. Gojijo samo avtohtone sorte malvazije, vitovske in terana, ki dve leti zorijo v hrastovih sodih, v kleti, izkopani v skalo.

Kmetija Andreja Boleta se nahaja manj kot 3 km od središča Trsta, nad okrožjem Rojan, v kraju Piščanci; kmetijo upravljajo že vrsto generacij, skoraj 200 let, s posebno močno vezjo s to zemljo in strastno ljubeznijo do vina. Nudijo odlična vina s starodavnimi okusi, iz avtohtonih sort vitovske, glere, črnine oziroma terana ali pa najnovejši "Prosecco Piščanci Brut".

Zgodovina družine Antonič je globoko prepletena s tradicijo ovčarstva na Krasu. Lojze, Annamarijin dedek po očetovi strani, je imel pred drugo svetovno vojno čredo s skoraj 3.000 ovcami, ki jih je obročno pasel po celotnem ozemlju med Gradežom in Postojno. Med vojno črede ni bilo mogoče obdržati in Lojze se je posvetil reji krav v Cerovljah. Lojzetov sin Giuseppe – Annamarijin oče – je to zgodbo o ovcah ohranil v srcu in proti koncu 90. let se je odločil obnoviti ovčerejo z 200 ovcami sardinske in istrsko-kraške pasme. Upravljanje kmetije sta nato prevzela Annamaria in njen mož Andrea Štoka. Andrea je tradicijo domačije prevzel v svoje roke in s ponosom lahko reče, da je kmet in glavna referenčna točka celotne kmetije. Osebno skrbi za vse in usklajuje dejavnosti svojih sodelavcev.

Kras je ozemlje, ki se včasih omenja le v zvezi z žalostnimi in krvavimi zgodovinskimi dogodki iz prve svetovne vojne. V resnici je bilo ta planota, zaradi njenih pedoklimatskih posebnosti od nekdaj namenjena gojenju vinske trte, oljk in zgodnjih pridelkov. O tem naravnem bogastvu priča tudi prisotnost beneške vile rodbine Torre Hohenlohe, zgrajene konec 18. stoletja. To je bila reprezentačna rezidenza in vila za oddih sredi velike kmetijske posesti. Namenjena je bila po eni strani upravljanju posesti in po drugi strani razvedrilu in oddihu. Na zgodovinskih dokumentih iz tistih časov je že zabeležena prisotnost vrtov, nasadov oljk in vinogradov. Vila je ostala last dinastije grofov Della Torre Hofer Valsassina do leta 1849, nato pa je prešla v last knežje družine Hohenlohe Waldenburg. Od 80. let preteklega stoletja družina Terraneo z daljnovidnostjo in ljubeznijo nadaljuje projekt upravljanja vile s pripadajočo kmetijo in odlično promovira ta kraški terroir s pridelavo olja in vina z izrazitim značajem.

Čebelarstvo in gojenje zdravilnih zelišč ter izdelava naravnih barvil iz rastlin in marmelade iz lastnega sadja. Uporabljene rastline Erika sama goji na svoji zemlji ali pa so prosto rastoče v naravi. Vsa obdelava poteka ročno, s pomočjo majhnega mlinčka za drobljenje nekaterih rastlin. Sušenje poteka s kondenzacijo pri nizkih temperaturah, da se ohranijo barve, arome in druge lastnosti rastlin. Erika Inamo, diplomirana zeliščarka, ki je v svoji diplomski nalogi raziskala lastnosti ruja, je leta 2019 iz te svoje strasti razvila še podjetniško dejavnost.

Če je vinograd zdrav, trta sama ve, kaj mora storiti. Treba jo je le ohranjati in varovati. Noben poseg ne sme spreminjati tega ravnovesja, ki je naravno in ni umetno ustvarjeno. Iz tega prepričanja izvira delo Rada Kocjančiča na koščku zemlje, ki leži med Jadranskim morjem, Istro in Krasom. Od leta 2014 navdušeno obdeluje vinograd na griču v Bregu, z metodo, ki ima značilnosti ekološke in biodinamične pridelave: na primer z uporabo konjskega gnoja in podorine za izboljšanje prsti ter homeopatskih pripravkov (zdravilnih zelišč, preslice, repinca, koprive ...) za nego rastlin. Istih načel se drži v kleti, z uporabo neinvazivnih posegov, če že niso popolnoma odsotni.

Bruno Lenardon je prisrčen in prijazen gospod. Njegova družina se je od nekdaj ukvarjala s kmetovanjem in on na kmetiji v Pišolonu pri Miljah pozna vsak košček zemlje in vsak kamen. Za oljke in trto je to idealna zemlja s posebno mikroklimo, ki je kombinacija hladnih kraških vetrov, toplega istrskega sonca in morskega vetriča iz Tržaškega zaliva. Lenardon proizvaja štiri avtohtona vina istrske in miljske tradicije ter dve ekstra deviški oljčni olji: čisto belico in Tergeste ZOP.

Martin Merlak je eden izmed mladih vinogradniških upov našega ozemlja in pooseblja zgodbo o vrnitvi k zemlji – k vinogradom in oljkam njegove družine v Borštu. Ima jasne ideje, konkretno vizijo ter voljo za eksperimentiranje in učenje iz leta v leto. Že od leta 2016 pridelava poteka sonaravno, večina dela se opravi v vinogradu, v kleti pa le minimalni posegi. Vrenje v odprtih kadeh poteka z avtohtonimi kvasovkami, za bela vina se uporablja rahla maceracija. Na enakih načelih temelji tudi pridelava ekstra deviškega oljčnega olja in domačih suhomesnih izdelkov, ki se pridobivajo iz mesa lastnih prašičev in se prodajajo v okviru družinske osmice.

Priimek Damijana Miliča je že več rodov tesno povezan z vasjo Repen v občini Repentabor, kjer ima vinogradnik svojo klet in osmico v središču naselja. Njegova obrtno pridelana vina imajo "dušo", kot bi rekel on, strasten vinar, zaljubljen v svojo zemljo. Repen ima značilno mikroklimo z izrazitimi temperaturnimi nihanji, kar prispeva k močnemu duhu in okusu lokalnega vina. Kraški kamen, ki ga korenine trte srečajo pod komaj 30 cm rdeče zemlje, prispeva značilno mineralnost. Milič prideluje samo avtohtone sorte, za bela vina ne uporablja maceracije. Poleg tega ima tudi suhomesne izdelke iz mesa prašičev z delno vzrejo na prostem.

Ostrouška je turistična kmetija z možnostjo najema sob, ki se nahaja v osrčju Krasa v Zagrajcu. Družinska dejavnost kmečkega turizma tu poteka že od leta 1986. Nudijo obrtno pridelana avtohtona vina iz lastnih trt na dveh hektarjih zemlje ter izbor svežega mesa in suhomesnih izdelkov iz posebnih pasem: krškopoljskih prašičev in govedi rdeči angus, ki se pasejo na hribu Volniku. Poleg tega imajo tudi svežo sezonsko zelenjavo, namenjeno tako neposredni prodaji kot kuhinji turistične kmetije, ki pripravlja preproste, tradicionalne in pristne jedi z okusom po tej zemlji.

Sara je pogumno prevzela poklic svojega dedka, Renata Devetaka, in se spoprijela z rdečo, kompaktno zemljo z malo vode in veliko kamna. Zdaj skupaj z dedkom in možem Pavlom (ki je čebelar že od devetdesetih let) obdeluje zelenjavni vrt in sadovnjak, ki vse leto dajeta pridelke za uporabo v kuhinji in laboratoriju – kjer se pripravljajo džemi, sirupi, sokovi, v kisu vloženi pridelki, paradižnikova omaka, aromatizirane soli in pet vrst medu. Brez zgoščevalcev in konzervansov. Samo plodovi dela z dodatkom sladkorja in limone. Ne uporabljajo se kemična sredstva in vsako leto se izvaja kolobarjenje.

Benjamin Zidarič je bil med prvimi, ki so Kras povedli na mednarodno prizorišče pridelovalcev obrtnega vina, sledeč filozofiji celotnega postopka pridelave v znamenju pristnosti. Podzemna klet je v celoti vklesana v skalo in je okoljsko skoraj popolnoma nevtralna. Ozemlje je kot religija: pridelava poteka brez kemikalij, uporabljajo se avtohtone kvasovke, maceracija in vrenje potekata v odprtih kadeh brez nadzora temperature. Bil je tudi prvi, ki je uresničil zamisel uporabe vinskih kadi iz kraškega kamna: grozdje se na ta način vrne k snovi, iz katere je zraslo. Benjamin je poosebljenje Krasa in kraška zemlja je v njegovih vinih.

Zobec je edini rejec lososov v Italiji in geografsko najjužnejši v Evropi. Njegova družinska kmetija goji tudi jesetre in opravlja dejavnost kmečkega turizma. Ne tekmuje z velikimi ribogojnicami, ampak si prizadeva za vrhunsko obrtno pridelavo, ki mu uspeva po zaslugi kristalno čiste izvirske vode, velikih bazenov, ki ribam omogočajo prosto plavanje, izjemno natančnega čiščenja in navdušenega dela. Dan za dnem pozorno spremlja ribe in opazuje njihovo vedenje, da lahko razume, kaj v določenem trenutku potrebujejo. Ribogojnica deluje že od leta 1984 in ni nikoli zabeležila bolezni niti ni uporabljala farmacevtskih sredstev ali antibiotikov.

Adriana Zeriul, lastnica oljčne kmetije "Fior Rosso", pripoveduje: "Izhajam iz stare kmečke družine iz kraja Križpot (Prebenico), ki je gojila oljke že v 19. stoletju. Dokumenti tržaškega državnega arhiva dokazujejo, da je moj praded Antonio Zeriul že leta 1823 prideloval oljčno olje." Ozemlje občine Dolina in sploh večji del zaledja mesta Trst je bilo od nekdaj cenjeno območje za gojenje oljk. Pomembno posebnost območja predstavlja burja, na katero se je sorta belica v teku stoletij prilagodila z rahlo spiralastimi listi in obrambnimi sistemi, ki lahko prenesejo zelo nizke temperature, tudi do 7–8 °C pod ničlo. Pedoklimatske značilnosti, odlična kakovost pridelka, ki se uporablja kot surovina, in metoda hladnega stiskanja predstavljajo optimalno kombinacijo dejavnikov, na podlagi katerih je mogoče pridobiti ekstra deviško oljčno olje odlične kakovosti. Kemijsko-fizikalne in organoleptične lastnosti so edinstvene, saj ima olje sorte belica najvišjo skupno koncentracijo polifenolov v primerjavi z drugimi sortami oljk.

Zidarič, predstavnik odličnosti tržaškega Krasa, prideluje sir z naravno metodo in izključno iz surovega kravjega mleka, kar daje izdelkom edinstvene dišave aromatičnih zelišč in sena, poleg tega pa zagotavlja medsebojno različnost letin, kot jo poznamo pri vinih. Najznamenitejši je sir z imenom jamar, ki zori v kraški jami, 72 metrov globoko. Lastnik sam, Dario Zidarič, se z varovalnim plezalnim pasom spušča v jamo, da spremlja njegovo zorenje.