»Oljčnega olja ne moremo poenostavljeno opisati kot začimbo, saj je predvsem hrana« se glasi prvi člen listine, podpisane pred nekaj leti v okviru sejma Olio Capitale, ki bo od prihajajočega 10. marca dalje zaživel v svoji 15. izvedbi v kongresnem centru v Starem pristanišču, kjer bodo obiskovalci lahko poskusili tudi olja lokalnih oljkarjev. Sezona obiranja oljk v [...]

V panorami turistične promocije Krasa, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja, imajo osmice pomembno vlogo in z okrepitvijo svoje prepoznavnosti so se dovolj razširile, da so postale bistven element v pripovedih o tem ozemlju. Če upoštevamo ponos prebivalcev ob tej meji, spletne strani, ki opozarjajo na obdobja odprtosti, in druge korenite, vse močnejše spremembe [...]

Kras ima geološko razsežnost, ki je druga ozemlja nimajo – podzemlje. Zato ni naključje, da si slovenske in italijanske kraške občine skupaj z deželo Furlanijo – Julijsko krajino prizadevajo, da bi Kras postal Geopark, to je območje, namenjeno promociji edinstvenih geoloških značilnosti. Pri sprehodih po kraških poteh se zelo pogosto zgodi, tudi po naključju, da [...]

Latinski izraz za divji, silvaticus, izvira iz besede silva, ki pomeni neprehodne gozdove, pred katerimi se je celo mogočnost Rima spreminjala v bojazen in negotovost. Kraška pokrajina v zaledju Trsta je kljub poskusom modernizacije v teku zadnjih stoletij ohranila svojo mračno in skrivnostno naravo, ki je značilna za težko ukrotljive gozdove in njihove družbene različice. [...]

Lepote vzhodne meje med Krasom in Jadranom si je mogoče ogledovati na različne načine. Eden izmed njih je kolesarjenje po poteh, ki se vijejo po naravnih rezervatih in nad pečinami strmo nad morjem, ali po prepletu kamnitih stez, omehčanih s pregrinjalom iz listja neštetih barv (glejte tudi pdf vodnik po kolesarskih poteh, ki vodijo k [...]

Kras je ozek pas zemlje, stisnjen med “mejami” in “vrati med svetovi”, ter s svojimi manj kot 500 kvadratnimi kilometri v Italiji (v Sloveniji ga je še enkrat toliko) po velikosti ustreza kakšni izmed upravnih enot Rima.

Kras in Istra sta razmeroma nerodovitni območji z zelo raznoliko podlago. Gre predvsem za apnenec in fliš, pa tudi za prst rdečkaste barve zaradi prisotnosti železovih mineralov – na tej zemlji vse spominja na ostre oblike, grobe pristope in težavna življenja. Njene poteze – in njena harmonija – govorijo o moči narave in njenih posebnih [...]

Meja, ki deli Kras, je “podprta” z nepričakovanimi prehodi: ti omogočajo prehajanje najosnovnejših potreb, ki se uporno ohranjajo kot temeljne človeške izmenjave.

“Kras je revna zemlja, a če jo dosledno spoštujemo, nam lahko podari izdelke visoke kakovosti, ki nimajo česa zavidati drugim, veliko bolj znanim deželam.”

Proizvodno območje vin s kontrolirano označbo porekla “Carso” ali “Carso-Kras” vključuje celotno ozemlje občin Tržaške pokrajine, v Goriški pokrajini pa celotno ozemlje občine Doberdob ter del ozemelj občin Tržič, Ronke, Foljan-Redipulja, Zagraj in Sovodnje ob Soči.

Kras hrani Trst. Izjava se sklicuje na stoletja staro razmerje med zaledjem in prestolnico Julijske krajine ter postavlja v ospredje rodovitnost tega ozemlja, ki ni le apnenčasta pušča, obremenjena s tragičnimi dogodki dvajsetega stoletja, ter nemočna žrtev ostrih sunkov burje in obmejne nezaupljivosti – voljne snovi za razne politične zlorabe.

Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodniška oblačila, v drugih prebudi takojšen vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoblečeš v popotnika.

Sprehodi po teh krajih lahko poleg dajanja možnosti za občudovanje lepot pokrajine potešijo tudi želje tistih izletnikov, ki jih privlačijo čari in geološke značilnosti podzemlja.

Glavna sestavina Krasa je kamen in kjer se ta kamen oblikuje v steno, postane tempelj plezalcev. Čeprav se kraška planota nahaja na višini le nekaj sto metrov nad morjem, skriva nekaj najbolj privlačnih krajev za izvajanje plezalnega športa v Evropi. 

Obala, ki se odpre razgledu s kraškega roba, skriva nekatere značilne kraje z okolijskega vidika in je – zlasti v poletni sezoni, pa tudi sicer – priljubljena kopališka destinacija prebivalcev tega območja. Območje, ki od gradu Miramare sledi obali, se tradicionalno označuje s posamostaljenim pridevnikom “Costiera” (obrežje, obala).