Najlepše kolesarske poti na kraško-istrskem območju

Lepote vzhodne meje med Krasom in Jadranom si je mogoče ogledovati na različne načine. Eden izmed njih je kolesarjenje po poteh, ki se vijejo po naravnih rezervatih in nad pečinami strmo nad morjem, ali po prepletu kamnitih stez, omehčanih s pregrinjalom iz listja neštetih barv (glejte tudi pdf vodnik po kolesarskih poteh, ki vodijo k geološkim zanimivostim).

Pot Burja

“Pot Burja” je tako lepa, da so nekateri navdušenci prepričani, da bi morala postati prihodnja “Kraška kolesarska pot”: podarja prečudovite poglede na Tržaški zaliv, vključuje del Žajbljeve poti med dišavami avtohtonih zdravilnih zelišč in veličasten prihod – bodisi iz Milj bodisi z Goriškega krasa – na tržaški Trg zedinjene Italije.
Poleg Žajbljeve poti vključuje še mnoge drug ključne zanimivosti tega ozemlja, kot so skalovja Goriškega krasa, Doberdobsko jezero, Devin s svojim gradom, ustja Timave, Miramar, Trg zedinjene Italije v Trstu, kolesarska pot Cottur (glejte spodaj), razgled na dolino Glinščice, središče Milj v tipičnem beneškem slogu ob morju.
Zaenkrat je Pot burje primerna samo za gorska kolesa. Speljana je po različnih podlagah: stezah, cestah z asfaltno in peščeno podlago. Pot je odprta za promet, zato morajo kolesarji OBVEZNO spoštovati cestnoprometne predpise. Pot burje je le delno označena, vendar je njen potek viden v aplikaciji Google Zemljevidi. Na tej povezavi si lahko ogledate promocijski videoposnetek:

Kolesarska pot Cottur

Gre za edino pravo kolesarsko pot v bližini Krasa. Začenja se v tržaškem okrožju Svetega Jakoba in je asfaltirana do okrožja Altura. Naslednji, netlakovani odsek vodi na Kras prek Drage vse do Hrpelj v Sloveniji.
Trasa poteka po odseku železniške proge, ki je med letoma 1887 in 1959 povezovala postajo Trst Campo Marzio s postajo v Hrpeljah in istrsko progo Pulj – Divača. Ureditev poti za kolesarje in pešce je vključevala obnovo in ponovno uporabo že utrjene podlage te stare proge. Kolesarska pot je na odseku med odcepom od čezalpske proge (v tržaškem okrožju Svetega Jakoba), ki gre proti Gorici in Podbrdu, in območjem na slovensko-italijanski meji. Tu si lahko ogledate stari letak v formatu pdf, ki ga je izdelala Tržaška pokrajina, z nekaj dodatnimi informacijami.

Pot kraškega podzemlja

Kras ni le to, kar vidiš na površju. To ozemlje skriva nekatera čudesa tudi (in predvsem) v podzemlju. Poleg opisovanja kolesarskih poti in steza, ki vas bodo vodile k posebnostim te planote, vas moramo spomniti, da je pravi pristop za doživljanje tega ozemlja v dopolnjevanju njegovih različnih prvin. Torej uporaba kolesa za prihod na Kras in nato “potopitev” v njegove podzemne votline (ali v kakšno drugo od njegovih številnih “atrakcij”) pomeni sprejemanje značilne “mejne prilagodljivosti”.

Z gorskim kolesom se odpravite na pot iz majhnega naselja San Nazario v bližini Proseka (naselje je bilo zgrajeno za nastanitev istrskih izgnancev po drugi svetovni vojni) in zapeljete po cesti do kraja, po katerem se imenuje vino z največjim številom letno prodanih steklenic na svetu; od spomenika padlim, ki se nahaja na vaši levi, gre zelo udobna pot proti naselju Križ. Med lepimi razgledi po morju, po poti, ki se imenuje Žajbljeva pot (kraški rob strmo nad morjem je idealno okolje za številne vrste zdravilnih zelišč), po nekaj kilometrih dospete do Nabrežine, kjer že od starorimskega obdobja obstaja kamnolom, iz katerega še danes pridobivajo apnenec.

Ko pustite za seboj območje tik nad Jadranom in vstopite v notranjost Krasa, se lahko odločite za ogled naselja Slivno in se povzpnete (s kolesom je to vsekakor težavno, bolje ga je parkirati in iti peš) do istoimenskega gradišča. Na prvi pogled se vam bo morda zdelo, da gre le za kup ostrega in nerodnega kamenja, toda v resnici so to ruševine gradišča oziroma stare konstrukcije, ki so jo prebivalci te planote uporabljali v zelo starem, predrimskem obdobju. Primeri gradišč se nahajajo po vsem jadranskem območju, od Trsta do Apulije.

Potem ko v Slivnem, nedaleč od ostankov gradišča, nadaljujete s kolesarjenjem, steza postane bolj zahtevna in vodi do škrapelj v Šempolaju, Lisičje luknje (Grotta Lindner) in Pečine pod kalom (Caverna Pocala). Od tod lahko enostavno sledite Poti Gemina, ki se imenuje po stari rimski cesti. Le malo naprej lahko s te poti zavijete v smeri Katre pečine (Grotta Caterina), ki jo vsako leto obiščejo popotniki pod vodstvom pesnika in vodnika Luigija Naccija v organizaciji društva Compagnia dei Cammini. Ko se nagledate lepih vinogradov v Praproti in nato ponovno sledite Poti Gemina, lahko najdete tudi Zidaričevo pejco (Grotta Azzura) in z malo pozornosti še Pečino v Rubijah (Grotta Noè).

Končno se približate še jami, ki velja za morda največjo jamarsko zanimivost na Krasu. Briškovska jama, tako velika, da vi vanjo lahko spravili kupolo rimske Bazilike svetega Petra, si gotovo zasluži ogled. A če se vam mudi, se raje ne ustavljajte. Ta velikanska kraška votlina zahteva daljši obisk (rajši z vodstvom). Treba se je spustiti po stotinah stopnic, da od vhodnega jaška pridete do dna jame, ki se nahaja na globini več kot 116 metrov. Če pridete v Trst v prvih dneh leta, se lahko v Briškovski jami udeležite dobrodelne prireditve ob prazniku svetih treh kraljev. 6. januarja na desetine jamarjev iz lokalnih in deželnih društev prinese otrokom darila, tako da se z vhoda po vrveh spustijo do dna jame: čudovit dogodek, ki ga lepote te jame še dodatno obogatijo.

Območje Doberdoba

Ni vsem znano, da na območju Doberdoba, ob kraški planoti med Gorico in Trstom, obstaja eden izmed redkih primerov kraškega jezera. Jezero se polni ciklično, kot posledica dežja, ki pade na širše območje. Kolesarski izlet je gotovo eden izmed najprimernejših načinov za njegov ogled. Poleg kraških značilnosti, se doberdobsko jezero omenja tudi kot eden izmed redkih evropskih primerov jezera-mlake.

Geološka zanimivost tega območja je prisotnost izvirov in požiralnikov, kot priča tudi bližnje Prelosno jezero. Obe jezeri se nahajata znotraj “Deželnega naravnega rezervata Doberdobskega in Prelosnega jezera” in kadar sta polni, se pokažeta v vsej svoji lepoti. Za uživanje v razgledu od zgoraj je dobro, da začnete kolesariti pri sprejemnem centru Gradina (v kraju najdete oznake, ki vas vodijo do njega). Od tod lahko slab kilometer sledite stari pešpoti, dokler ne naletite na zapuščen kamnolom. Če se želite malo bolj razgibati, lahko uberete pot CAI 77, ki vas povede do pobočja Črnega hriba, kjer lahko pustite kolo in greste peš do koče Casa Cadorna.

Koča se imenuje po poveljniku italijanske vojske med prvo svetovno vojno, saj se pripoveduje, da je prenočeval v njej. Celotno območje Doberdoba z okolico je bilo prizorišče hudih bitk med prvo svetovno vojno, zlasti med Italijani in Madžari – ko je tu potekala prva bojna črta. Ljubitelji potovanj se lahko o tem prepričajo zaradi mnogih madžarskih cest in trgov, ki se še danes – po več kot stoletju – imenujejo po tem kraju.

Če si želite ogledati, kje se nahaja Doberdob, kliknite tukaj.

Devin z okolico

Gre za območje znamenitega gradu knezov Turn in Taxis, stare plemiške družine, katere bogastvo je izviralo tudi iz upravljanja poštnih storitev v času habsburškega cesarstva. Grad, postavljen v središču mesta, predstavlja slikovito ozadje cele mreže kolesarskih poti od lahke do srednje težavnostne stopnje, ki so na voljo po vsej okolici Devina.

Od začetka Rilkejeve poti – imenuje se po slavnem pesniku, ki je nekoč prebival tukaj – s kolesom zlahka pridete do nekaterih krajev z edinstvenim šarmom: od izvirov reke Timave prek starodavnih legend do dinozavrov Ribiške vasi. Kolesarjenje po teh krajih blizu vzhodne meje nudi razglede in doživetja, ki lahko globoko nagovorijo tudi najbolj skeptične obiskovalce.

Od začetka Rilkejeve poti v Devinu se lahko odpravite po asfaltirani cesti prek mesta, dokler ne pridete do gruščaste poti proti staremu gozdu Črničje/Cernizza (črničje ali črničevje je vrsta za Sredozemlje značilnega hrasta). Po uživanju tišine v tem zimzelenem območju pridete do križišča osmih poti. Od tu po prehodu območja jame Terezine (italijansko “Grotta Fioravante”) nadaljujete pot proti pobočju, ki se začne spuščati proti Ribiškemu naselju ob morju, ki je bilo zgrajeno po drugi svetovni vojni za nastanitev istrskih beguncev. It tega slikovitega kraja nato zlahka pridete do ustij Timave, skrivnostne podzemne reke, ki izvira na pobočjih gore Snežnik, na meji med Slovenijo in Hrvaško. Že pesnik Vergilij je opeval ta mistični kraj, legendarni pristan starogrškega ljudstva Argonavtov, v sodobnem času pa je o njem pisal tudi tržaški pisatelj Claudio Magris.

Po obisku čudovite cerkve svetega Janeza iz Tube lahko ponovno zajahate kolo, se urno vrnete v Devin ter se prepustite očarljivemu sončnemu zahodu nad pečinami, ki na jugu zaključujejo Rilkejevo pot. Med koničastim apnencem, starimi vojaškimi okopi in bunkerji, zaraslimi s sredozemskim grmičevjem, si ni težko zamišljati neskončnih obzorij v kdo ve katerem delu sveta.

Za ogled te poti kliknite tukaj.

Onkraj Krasa proti Gradežu

Na najsevernejši točki Sredozemlja se nahajajo nekatere jadranske lagune, ki so nedvomno očarljive in priljubljena destinacija zelo številnih obiskovalcev. Gradeška laguna – ki je tako zemljepisno kot kulturno najbliže Trstu in Krasu – nudi zelo zanimive možnosti kolesarjenja. Če se odpravite iz središča “sončnega otoka” (Gradež uživa sončno vreme na stotine dni v letu) proti vzhodu, lahko kolesarite zelo varno po kolesarskih stezah, ki so bile urejene za povezavo različnih plaž na tej obali.

Eden izmed najbolj zanimivih krajev z naravoslovnega vidika je Deželni naravni rezervat doline Cavanata. V tej dolini prezimuje okrog 260 vrst ptic, ki so bile tam opažene od ustanovitve rezervata leta 1996. To “mokrišče mednarodnega pomena” že nekaj let gosti tudi jate plamencev.

Nedaleč proč je tudi rezervat otoka Cona, mednarodno pomembno območje, ki ima velikanski pomen za biotsko raznovrstnost in za ptice selivke, ki pozimi z evropskega severa pridejo prezimit na Jadran. Celotno območje okrog Gradeža in vse do izliva reke Soče je pravi raj za vse tiste, ki želijo kolesariti brez prevelikega napora in uživati v lepotah narave.

Bolj zagnani pa lahko z območja otoka Cona obrnejo svoje kolo v smer proti Tržiču in Doberdobu. Od tam pa – bolje s pomožnim električnim pogonom, a lahko tudi brez – povezava s številnimi potmi za kolesarje in pešce, ki so na voljo na Krasu, omogoča spoznavanje neštetih (zgodovinskih, okoljskih in kulturnih) prekrivanj, ki jih nudi ozemlje ob meji. Od otoka, na katerem stoji Gradež, prek ladjedelniškega mesta Tržiča, ob frontni črti prve svetovne vojne … zaljubiti se v sončne zahode na pečinah tik nad morjem, izgubiti se med trtami, zapreti oči v kraški jami in si predstavljati oglušujočo tišino… vse to pripada temu svetu, kjer se Jadran zliva z apnencem in kjer reke ugledajo luč po desetinah kilometrov podzemeljskega potovanja.

Če si želite ogledati, kje se nahaja Gradež, kliknite tukaj.

Območje doline Glinščice

Dolina Glinščice, ki smo jo že omenili kot enega izmed najlepših krajev za plezanje na prostem, je zelo priljubljena destinacija izletnikov iz Trsta in drugod ter jo je mogoče občudovati tudi na kolesu. Po odhodu iz središča Bazovice (kjer se nahajata spomenik žrtvam fojb in spomenik ustreljenim bazoviškim junakom, ki sta ju zgodovinskega dne 13. julija 2020 obiskala predsednika obeh sosednjih držav, Borut Pahor in Sergio Mattarella) pridete do majhnega naselja Jezero (italijansko San Lorenzo), od koder je mogoče občudovati lepoto doline v vsej njeni obširnosti.

Potem ko ste si z razgledne točke v Jezeru ogledali od Glinščice izdolbeno sotesko, nadaljujete po dokaj strmi cesti do naselja Hrvati, še malo naprej pa naletite na kolesarsko stezo, urejeno na temeljih stare železniške proge Trst – Hrpelje. Na tej točki se lahko odločite bodisi za vrnitev v deželno prestolnico bodisi za vzpon proti nekdanji državni meji. Poletni večeri ustvarjajo najbolj mikavno vzdušje za kolesarjenje po tej stari progi. V bližini enega izmed predorov, ki se nahajajo na kolesarski poti Cottur (glejte zgoraj), se že nekaj let zbirajo iskrivi oblaki kresnic. To je zanimiv naravni prizor, ki se redko omenja v turističnih vodnikih.

Ko dolina zavije proti jugu, se kolesarju odkrije v vsej svoji čarobnosti. Gre za domovino plezalcev, pohodnikov, Tržačanov, ki iščejo osvežitve v vročih poletnih dneh, poleg tega pa je to tudi dragocen naravni rezervat, območje z izjemnim bogastvom naravnih zanimivosti in literarnih vzgibov. Dolina Glinščice skratka predstavlja pot, na kateri prehajanje ljudi okamni v nesmrtnosti časa. Če nadaljujete po kolesarski stezi, pridete do naselja Draga in se nato svobodno odločite bodisi za vzpon nazaj do Bazovice in na vrh hriba Kokoš bodisi za nadaljevanje v smeri čez mejo.

Če si želite ogledati, kje se nahaja Dolina Glinščice, kliknite tukaj.

Prenesite vodič “geopedalando in Friuli Venezia Giulia”, ki ga je uredil Centralni direktorat za okolje in energijo Avtonomne dežele Furlanije Julijske krajine in ki vas popelje na kolesarjenje ob odkrivanju geoloških znamenitosti klasičnega krasa.

Esperienze correlate

Unfortunately no tours were found.

In collaborazione con

[]