Prihodnji Kraški geopark
Geopark
Na našem ozemlju se rojeva poseben projekt: prihodnji Kraški geopark, ki bo ustanovljen s skupnimi močmi, delno v Sloveniji in delno v Italiji.
V naslednjih nekaj letih bo zaživela ta ustanova za ovrednotenje naše edinstvene geološke dediščine: samo na italijanskem Krasu je več kot 6000 kraških dolin in več kot 3000 podzemnih votlin (jam, požiralnikov in drugih značilnih geoloških pojavov).
Povprečno imamo na vsakem kvadratnem kilometru kar 16 kraških jam. V Sloveniji pa kraški svet zaseda skoraj polovico državnega ozemlja in doslej je bilo zabeleženih več kot 8000 kraških jam. Kras skriva v sebi očarljive kraje, ki imajo tudi veliko znanstveno in kulturno-zgodovinsko vrednost. Pred vsemi drugimi omenimo kraje, na katerih se podzemna reka Timava nenadoma prikaže človeškim očem, kot so izviri pri Štivanu (San Giovanni di Duino). Reka se tu po več kot 40 km skrite poti pod zemljo končno izlije v morje. Na slovenski strani so posebno znamenite Škocjanske jame (Grotte di San Canziano) – že na seznamu Unescove svetovne dediščine – kjer ista reka ponikne. Še bolj veličastne so morda Devinske stene v Italiji: bela kraška skala se tu nenadoma spušča v Tržaški zaliv.
Samo v italijanskem delu prihodnjega geoparka je 57 geoloških znamenitosti, to je “krajev ali območij s pomembnimi geološkimi značilnostmi, ki omogočajo razumevanje zgodovine Zemlje, njenih kamnin, mineralov, fosilov in pokrajin” . Izmed teh geoloških znamenitosti, opredeljenih s strani Dežele Furlanije – Julijske krajine, jih je 11 pomembnih na nacionalni ravni, 7 pa na mednarodni ravni.
To kamnito ozemlje je navdihovalo pesnike in pridelovalce, ki so ustvarili edinstvene verze, pa tudi izjemna vina, sire, med itd.
Scipio Slataper je zapisal:
“Trd in dober je moj Kras.
Vsaka njegova bilka se je morala prebiti skozi skalo, da je vzniknila,
vsak od njegovih cvetov se je napil pripeke, da bi se razprl.
Zato je njegovo mleko zdravo in njegov med dišeč …”
Območje našega “matičnega krasa” je ozemlje, na katerem so bili geološki kraški pojavi prvič preučevani – še v času vladanja Avstroogrske monarhije.
Gre za ozemlja občin, kjer bo ustanovljen prihodnji geopark: v Sloveniji so to občine Divača, Hrpelje-Kozina, Komen, Miren-Kostanjevica in Sežana, v Italiji pa občine Doberdob (Doberdò del Lago), Devin Nabrežina (Duino Aurisina), Foljan-Sredipolje (Fogliano-Redipuglia), Tržič (Monfalcone), Repentabor (Monrupino), Ronke (Ronchi dei Legionari), Zagrajec (Sagrado), Dolina (San Dorligo della Valle), San Pier d’Isonzo, Sovodnje ob Soči (Savogna d’Isonzo), Zgonik (Sgonico) in Trst.
Številne javne ustanove, vključno z občinami zgoraj omenjenih ozemelj in Deželo Furlanije – Julijske krajine, si prizadevajo ne le za vzpostavitev čezmejnega Kraškega geoparka, temveč tudi za njegovo vključitev v svetovno mrežo geoparkov, ki jo priznava Unesco.
Odkrij prihodnji Kraški geopark
Osmice: medsebojno srečevanje in delitev
V panorami turistične promocije Krasa, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja, imajo osmice pomembno vlogo in z okrepitvijo svoje prepoznavnosti so se dovolj razširile, da so postale bistven element v pripovedih o tem ozemlju. Če upoštevamo ponos prebivalcev ob tej meji, spletne strani, ki opozarjajo na obdobja odprtosti, in druge korenite, vse močnejše spremembe [...]
Podzemni Kras: raziskovanje jam
Kras ima geološko razsežnost, ki je druga ozemlja nimajo – podzemlje. Zato ni naključje, da si slovenske in italijanske kraške občine skupaj z deželo Furlanijo – Julijsko krajino prizadevajo, da bi Kras postal Geopark, to je območje, namenjeno promociji edinstvenih geoloških značilnosti. Pri sprehodih po kraških poteh se zelo pogosto zgodi, tudi po naključju, da [...]
Pet najbolj “divjih” dejavnosti na kraško-istrskem območju
Latinski izraz za divji, silvaticus, izvira iz besede silva, ki pomeni neprehodne gozdove, pred katerimi se je celo mogočnost Rima spreminjala v bojazen in negotovost. Kraška pokrajina v zaledju Trsta je kljub poskusom modernizacije v teku zadnjih stoletij ohranila svojo mračno in skrivnostno naravo, ki je značilna za težko ukrotljive gozdove in njihove družbene različice. [...]
Najlepše kolesarske poti na kraško-istrskem območju
Lepote vzhodne meje med Krasom in Jadranom si je mogoče ogledovati na različne načine. Eden izmed njih je kolesarjenje po poteh, ki se vijejo po naravnih rezervatih in nad pečinami strmo nad morjem, ali po prepletu kamnitih stez, omehčanih s pregrinjalom iz listja neštetih barv (glejte tudi pdf vodnik po kolesarskih poteh, ki vodijo k [...]
Pet pohodniških poti na kraško-istrskem območju
Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodniška oblačila, v drugih prebudi takojšen vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoblečeš v popotnika.
Najlepši sprehodi na kraško-istrskem območju
Sprehodi po teh krajih lahko poleg dajanja možnosti za občudovanje lepot pokrajine potešijo tudi želje tistih izletnikov, ki jih privlačijo čari in geološke značilnosti podzemlja.