Kras in Istra sta razmeroma nerodovitni območji z zelo raznoliko podlago. Gre predvsem za apnenec in fliš, pa tudi za prst rdečkaste barve zaradi prisotnosti železovih mineralov – na tej zemlji vse spominja na ostre oblike, grobe pristope in težavna življenja. Njene poteze – in njena harmonija – govorijo o moči narave in njenih posebnih značilnostih, ki so stoletja oblikovale prebivalce tega območja na meji. Skulpture življenja na meji so kot umetniška dela, ki prepletajo prvine obrti s prvinami potujočih trgovcev in se stekajo na trg, ki večini ljudi ni znan, čeprav je izraz od nekdaj prisotnih tradicij: poznavalci ga skoraj ljubosumno varujejo.

Gre za obrtne izdelke iz materialov, kot so marmor, les ali železo: v zadnjih letih so ti izdelki ustvarili svet, ki črpa ideje in ustvarjalnost prav iz obeh “satelitov” tržaškega ozemlja. Na Krasu in Istrskem polotoku ni vedno lahko najti obrtnih delavnic, pa vendar smo tu poskušali povzeti razne dejavnosti, ki omogočajo nakup originalnih izdelkov lokalnih obrtnikov.

Imate obrtno dejavnost (ali poznate koga, ki jo ima) in želite biti prisotni na spletnem portalu Trieste Green? Pišite nam na e-naslov [email protected]. 

Obrt na Krasu

Znano je, da je Kras ostra, trda in apnenčasta zemlja. Tako kot rane tega ozemlja niso samo stvar dramatičnih dogodkov dvajsetega stoletja, tudi njegove odrešitve ne gre povezovati le z oddaljenimi zgodovinskimi obdobji. Obdelovati kamen na tej planoti pomeni izkoriščati in preoblikovati enega od redkih naravnih virov, ki jih ima Kras. “Kamni se segrevajo kot na soncu črni kuščarji, pozimi se zmočijo in obarvajo” je zapisal nedavno preminuli tržaški pesnik z mislijo na razmerje, ki ga ima ta apnenčasti kamen z morjem, s kraškimi hišami in zidovi.

Nabrežina in njeni kamnolomi

Zato na Krasu ustvarjajo nekateri kiparji in obdelovalci marmorja, kot so Peter Skabar, Paolo Hrovatin in Robin Soave. Prvi je direktor podjetja Kaiser marmi v Repnu (it. Rupingrande) in izdeluje vaze, fontane, kamine, pa tudi druge marmornate izdelke, kot so globoke posode za soljenje sardel ali drobljenje semen in kraških zdravilnih zelišč. Nedaleč od Briškovske jame Paolo Hrovatin izdeluje umetniške predmete iz nabrežinskega kamna, apnenčastega alabastra in stalaktita. Robin Soave (z originalnim priimkom Švab, ki je bil v času fašizma italijaniziran) pa se posveča ustvarjanju skulptur z modernim dizajnom ter izdelkov iz zlitin brona, aluminija in svinca. Soave je med drugim znan po tem, da je v bližini Proseka in avstro-ogrskega vojaškega pokopališča uredil park, kjer so njegove skulpture razstavljene na površini okrog deset tisoč kvadratnih metrov.

Repenski kamen po svetu: od Pariza do dežele piramid

Obstajajo pestre zgodovinske anekdote v zvezi s temi kraji, vendar je kamen iz kamnolomov repenskega območja – ki so ga nekoč uporabljali za gradnjo Železniške postaje v Milanu, beneškega Mosta svobode, Dunajskega parlamenta, pa tudi v drugih pomembnih mestih, kot so Budimpešta, Pariz in Kairo – še danes surovina, iz katere kraški kamnoseki ustvarjajo fontane, mize, parapete hiš in še veliko drugega.

Prek meje: “šola” v Pliskovici

Na slovenski strani meje se v kraški vasi Pliskovica nahaja delavnica Jerneja Bortolata. Med Festivalom kamna njegova delavnica postane središče dogajanja v naselju, ki oživi po zaslugi te tradicionalne obrti. Bortolato ustvarja izdelke, ki jih pomembna slovenska podjetja uporabljajo kot poslovna darila, uporabljajo pa se celo med protokolarnimi prireditvami na državni ravni. Očarljivi so miniaturni izdelki, ki jih kleše Jernej: med njimi so kraški vodnjaki, možnarji, jušniki, obtežilniki za papir, tolkači … Predstavljajo umetnost, ki lahko postane poklic.

Volna iz Cerovelj

K obrtništvu spada tudi predelava naravnih virov, tako rastlinskega (na primer pridobivanje in trženje izdelkov iz zdravilnih zelišč) kot živalskega izvora. Volna ovac, ki jih dvakrat letno ostrižejo na kmetiji Antonič v Cerovljah sicer ni nekaj izrazito trendovskega, pa vendar vzbuja zanimanje krajanov in nekaterih Tržačanov. Glede na količinsko skromnost ne gre za pravi posel, a kdor je posebno radoveden, lahko s to volno napolni žimnice, blazine in druge mehke izdelke, poleg tega, da lahko predstavlja surovino za izdelovanje oblačil s čudovitim retro pridihom.

Sejmi: od Proseka do središča Trsta

Priložnost, ki je ne velja spregledati, če želite najti kraške obrtniške izdelke, so gotovo lokalne tržnice, na primer tista, ki jo organizirajo v Proseku ob tradicionalnem jesenskem sejmu za praznik sv. Martina (martinovanje), ali pa Barbacan Produce, mlada in živahna tržnica na ulicah starega mestnega jedra Trsta, ki privablja številne obiskovalce iz različnih delov Furlanije – Julijske krajine in sosednje Slovenije.

Zanimivost: projekt Lanatura

Omenimo še majhno zanimivost v zvezi z ovčjo volno. Pred leti je začel delovati čezmejni projekt Lanatura, katerega glavni cilj je zmanjševanje odpadkov, in sicer tako, da bi njihov dobršen del ponovno uporabili, tudi z vključevanjem obrti. Zdi se, da je ta projekt trenutno bolj zanimiv za nišne dejavnosti kot pa za zelo široke pobude. Čeprav te dejavnosti še ni mogoče opisati kot trendovske, bi jo bilo mogoče postopoma okrepiti z obnavljanjem reje na neobdelanih kraških zemljiščih, z ovcami kot simbolom in pristnim manifestom vse bolj nujne skrbi za okoljsko trajnost.

Milje: tržnice, festivali in majhne trgovine

Če imate srečo, da naletite na tržnice, je to gotovo priložnost, da najdete in kupite izdelke krajevnih obrti. Če odštejemo pandemijo, ki je zavrla dejavnost mestnih sejmov, velja opozoriti, da kulturno društvo “Cose di vecchie case” že več kot 20 let tako v Trstu kot v Miljah organizira posebne tržnice za prodajo obrtnih izdelkov. Za informacije o tržnicah in prihodnjih pobudah obiščite facebook stran društva ali pokličite +39 3491692499. Te tržnice so ugodna priložnost za vse ljubitelje obrti. V občini Milje že nekaj let organizirajo tudi Muja Busker Festival, prireditev, namenjeno gledališkim in uličnim umetnikom. Med doslej organiziranimi izdajami je imela pomembno vlogo tudi posebna obrtna tržnica, povezana s tematiko festivala.

Eden izmed pomembnih izrazov rokodelskih spretnosti so zagotovo skupine, ki prirejajo tradicionalni karneval v Miljah. Praznični vozovi, oblačila in vse drugo, kar iz tega obalnega mesta naredi karnevalsko prestolnico Julijske krajine, se izdelajo ročno, z velikim navdušenjem, natančnostjo in ščepcem značilne krajevne objestnosti. Vse informacije najdete na spletnem mestu www.carnevaldemuja.com.

Na ozemlju te istrske občine je tudi nekaj manjših obrtnih trgovin, na primer trgovina Valentina gioielli, ki je v Miljah prisotna že od šestdesetih let prejšnjega stoletja.

Izmed vse bolj vidnih umetniških in obrtnih skupin omenimo tudi “Mavhinjske ustvarjalce”, ki prirejajo razne dogodke in ustvarjajo zanimive izdelke.

Gorica in okolica: od čipk do okvirjev

Soška prestolnica nudi pestro izbiro starih obrtnih trgovin, zlasti v starem delu mesta, v okolici gradu. Da začutite iskrivo vzdušje starih obrtnikov, se morate le sprehoditi med delavnicami izdelkov iz stekla, papirmašeja in mikane volne – po ozkih ulicah judovskega geta okrog ulice Via Rastello in trga Piazza Vittoria.

Med številnimi rokodelci je morda Daniele Scurti tisti, ki si najbolj zasluži posebno pozornost. Lastnik delavnice Ars Vitrum, ki se je sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja odločil oživiti staro steklarsko umetnost z izdelavo stekel za vrata in okna, pa elegantnih svetilk v Tiffanyjevem slogu in še marsičesa, se lahko zasluženo pohvali, da nadaljuje skoraj izginulo tradicijo.

Na ulici Via Bellinzona v Gorici se nahaja Equomondo, trgovina z obrtnimi izdelki (pa tudi živili), ki je bila ustanovljena z namenom spodbujanja pravične trgovine, tudi po zaslugi sodelovanja z organizacijo prostovoljcev, ki si prizadeva za sodelovanje in razvoj (Centro Volontari Cooperazione allo Sviluppo). Tu lahko najdete izvirne predmete, nastale predvsem z umetnostjo recikliranja: od čevljev, oblačil, modnih dodatkov do dandanes tako iskanih mask. Za več informacij obiščite njihovo facebook stran, kjer zelo dejavno objavljajo novice.

Na cesti Corso Giuseppe Verdi je trgovina Merletto goriziano (Goriška čipka), ki v sodelovanju z istoimensko Fundacijo ohranja tradicionalno umetnost tega mesta ob Soči. Na ulici Via Aquileia, prav tako v Gorici, še vedno obstaja Ricamificio Spillo, trgovina z oblačili, specializirana za obrtno izdelavo vezenin na vseh vrstah oblačil, od puloverjev in kap do kopalnih plaščev ali rjuh. Podjetje Leopoli Radislao pa ustvarja različne izdelke iz kovanega železa, od ograj do stopnic; delavnica se nahaja v ulici Via Brigata Pavia. Končno, še vedno v goriški pokrajini, vendar v Tržiču, je v ulici Via Oberdan Il Quadraio, zanimiva delavnica obrtno izdelanih okvirjev, vredna ogleda prav zaradi sposobnosti vztrajanja navkljub sodobnim industrijskim trendom.

Vloga, ki jo ima SDGZ – URES

Na področju razvoja tu opisanih oblik dejavnosti na Krasu že več kot pol stoletja deluje Slovensko deželno gospodarsko združenje / Unione regionale economica slovena – ustanova, ki daje več tisočim včlanjenim podjetjem na voljo storitve in institucionalno podporo pri orientiranju v morju predpisov z obeh strani meje. Združenje SDGZ – URES zastopa slovenske podjetnike v Italiji in po zaslugi dveh storitvenih podjetij (Servis in Servis Koper) daje zlasti številnim lokalnim obrtnikom dragoceno pomoč pri njihovih vsakdanjih dejavnostih.

Imate obrtno dejavnost (ali poznate koga, ki jo ima) in želite biti prisotni na spletnem portalu Trieste Green? Pišite nam na e-naslov [email protected].