{"id":6739,"date":"2021-08-03T11:18:27","date_gmt":"2021-08-03T09:18:27","guid":{"rendered":"http:\/\/trieste.green\/?p=6739"},"modified":"2021-08-03T11:18:29","modified_gmt":"2021-08-03T09:18:29","slug":"osmice-medsebojno-srecevanje-in-delitev","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/trieste.green\/sl\/osmice-medsebojno-srecevanje-in-delitev\/","title":{"rendered":"Osmice: medsebojno sre\u010devanje in delitev"},"content":{"rendered":"

[vc_row el_class=”box-padding”][vc_column width=”5\/6″][vc_column_text]V panorami <\/span>turisti\u010dne promocije Krasa<\/b>, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja, imajo osmice pomembno vlogo in z okrepitvijo svoje prepoznavnosti so se dovolj raz\u0161irile, da so postale <\/span>bistven element v pripovedih o tem ozemlju<\/b>.\u00a0\u010ce upo\u0161tevamo ponos prebivalcev ob tej meji, spletne strani, ki opozarjajo na obdobja odprtosti, in druge korenite, vse mo\u010dnej\u0161e spremembe zadnjih treh desetletij, je razumljivo, da so se osmice prilagodile \u010dasu, \u010deprav so ohranile svojevrsten <\/span>zgodovinski zna\u010daj<\/b>, zaradi katerega ostajajo \u2013 tudi zaradi te\u017eav razumevanja s strani tujcev \u2013 nekako na meji skrivnostnega.\u00a0<\/span><\/p>\n

Njihov za\u010detek sega v leto <\/span>1784<\/b>, ko je Jo\u017eef II. s cesarskim dekretom dovolil kmetom na Krasu, da <\/span>osem dni v letu<\/b> prodajajo neustekleni\u010deno vino. <\/span>Ime osmica torej izhaja prav iz \u0161tevila dni odprtosti<\/b> vinoto\u010dev.\u00a0Ni izklju\u010dena mo\u017enost, da ima tradicija osmic \u0161e druge korenine poleg te cesarske odlo\u010ditve iz poznega osemnajstega stoletja. \u017de stoletja poprej so poletna praznovanja ob prilo\u017enosti sejmov Svetega Lovrenca in Svetega Janeza trajala po osem dni, tako da je mogo\u010de sklepati, da je bilo njihovo trajanje prevzeto od veliko starej\u0161e tradicije.\u00a0<\/span><\/p>\n

Nadaljnji zgodovinski razvoj je skupaj z nastopom modernosti privedel do sprememb glede ustaljenega razmerja tr\u017ea\u010danov in kra\u0161evcev do osmic.\u00a0<\/span>Leta 2004<\/b> je de\u017eela Furlanija \u2013 Julijska krajina spremenila zadevne predpise, tako da je prvotnih <\/span>osem dni raz\u0161irila na trideset dni<\/b>, kar pridelovalcem omogo\u010da podalj\u0161anje prodaje prek tradicionalne \u010dasovne omejitve. Poudariti je treba, da gre pri tem tudi za posledico <\/span>raz\u0161iritve dovoljenega porekla izdelkov, namenjenih prodaji<\/b>: v skladu s spremembami predpisov v zadnjih letih velja, da <\/span>tretjina tega, kar se proda med osmico, lahko izvira od tretjih oseb<\/b>.\u00a0Salame, panceta, neizogibna trdo kuhana jajca itd. \u2013 v osmicah lahko dobite skoraj izklju\u010dno le hladne jedi.\u00a0<\/span><\/p>\n

Zato <\/span>osmic ne gre zamenjevati s klasi\u010dnimi turisti\u010dnimi kmetijami niti z bolj banalnimi gostilnami<\/b>.\u00a0Trdimo lahko, da predstavljajo enega izmed \u0161tevilnih posebnih izrazov tega ozemlja. Dejansko se ti “kraji” nahajajo <\/span>samo na italijanskem in slovenskem Krasu<\/b>, na severnem delu <\/span>Istre in v okolici Dunaja<\/b>. Tam se imenujejo Heurigen ali Buschensch\u00e4nke. Gre za kraje, ki so primerni za dru\u017eenje, saj je okrog lesenih miz, postavljenih na dvori\u0161\u010dih, ali v notranjosti kamnitih hi\u0161 prostor namenjen vsem. Pogosto lahko naletite na skupine mladih, ki ob spremljavi kitar prepevajo pesmi v nare\u010dju.<\/span><\/p>\n

Osmice so kraji, na katerih se ohranjata nare\u010dji<\/b> \u2013 <\/span>tako italijansko tr\u017ea\u0161ko kot slovensko<\/b> \u2013 in \u010deprav nekatere strukturne spremembe pu\u0161\u010dajo grenak priokus tistim, ki se jim to\u017ei po preteklosti, je treba priznati, da pogosto omenjanje osmic prispeva k ohranjanju \u017eivosti njihove podobe. Poleg tega se v obdobju omejitev zaradi izrednih zdravstvenih razmer <\/span>prostori na prostem<\/b> lahko izka\u017eejo kot koristni za varen ponovni zagon dejavnosti.\u00a0<\/span><\/p>\n

O osmicah so bile napisane <\/span>knjige<\/b>, o njihovih posebnostih so pripovedovali <\/span>nacionalni in mednarodni televizijski programi<\/b>; tudi pomembni novinarji so bili poslani v ta svet, ki ga je treba preu\u010devati, braniti in ohranjati kot resni\u010dno dru\u017ebeno dedi\u0161\u010dino. V pasu od <\/span>Marezig<\/b> v Sloveniji do <\/span>Medje vasi<\/b> v Italiji (ob severni meji Tr\u017ea\u0161ke pokrajine) imajo nekatere osmice \u010disto <\/span>izjemen polo\u017eaj<\/b>: na pe\u010dinah skoraj tik nad morjem \u2013 kot razglednice ali u\u010dinkoviti oglasi kak\u0161ne turisti\u010dne promocije… Osmice so namre\u010d <\/span>\u017eiva predstava tega, kar nastane pri zlitju Krasa in Jadrana<\/b>.<\/span><\/p>\n

Ti kraji se odzivajo na logiko <\/span>medsebojnega sre\u010devanja in delitve<\/b>. Za nezaupanje in konflikte tu ni prostora.\u00a0<\/span><\/p>\n

Za vse informacije v zvezi s koledarjem odprtosti vam priporo\u010damo obisk spleti\u0161\u010da<\/span><\/i> www.osmize.com<\/span><\/i><\/a><\/p>\n

Kmetije z osmicami, ki so prisotne na portalu trieste.green, najdete na povezavi: <\/span><\/i>http:\/\/trieste.green\/produttori\/<\/span><\/i><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/6″][vc_widget_sidebar sidebar_id=”right”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_class=”box-padding” css=”.vc_custom_1608030255890{padding-top: 90px !important;padding-bottom: 90px !important;}”][vc_column][vc_custom_heading text=”Trajnostno nakupovanje izdelkov s Krasa in Istre” font_container=”tag:h1|text_align:center|color:%23171a18″ use_theme_fonts=”yes” css_animation=”slideInUp” css=”.vc_custom_1627982269434{padding-top: 30px !important;padding-bottom: 30px !important;}”][vc_row_inner][vc_column_inner]