{"id":5471,"date":"2021-08-03T11:07:10","date_gmt":"2021-08-03T09:07:10","guid":{"rendered":"http:\/\/trieste.green\/?p=5471"},"modified":"2021-08-03T11:07:13","modified_gmt":"2021-08-03T09:07:13","slug":"podzemni-kras-raziskovanje-jam","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/trieste.green\/sl\/podzemni-kras-raziskovanje-jam\/","title":{"rendered":"Podzemni Kras: raziskovanje jam"},"content":{"rendered":"

[vc_row el_class=”box-padding”][vc_column width=”5\/6″][vc_column_text]Kras ima geolo\u0161ko razse\u017enost, ki je druga ozemlja nimajo \u2013 <\/span>podzemlje<\/b>. Zato ni naklju\u010dje, da si slovenske in italijanske kra\u0161ke ob\u010dine skupaj z de\u017eelo Furlanijo \u2013 Julijsko krajino prizadevajo, da bi Kras postal <\/span>Geopark<\/b>, to je obmo\u010dje, namenjeno promociji edinstvenih geolo\u0161kih zna\u010dilnosti. Pri sprehodih po kra\u0161kih poteh se zelo pogosto zgodi, tudi po naklju\u010dju, da naletimo na kak\u0161no izmed stotin jam, globa\u010d ali votlin, ki so zna\u010dilne za zaledje Trsta. Ve\u010dinoma so <\/span>naravnega<\/b> izvora, vendar obstajajo tudi umetno izkopani ja\u0161ki, povezani z nekdanjimi rudarskimi izkopi ali projekti vodne oskrbe. Glavni akterji podzemnega raziskovanja so predstavniki znamenite <\/span>julijske jamarske \u0161ole<\/b>, ki je skupaj s piemontsko zagledala lu\u010d \u017ee v devetnajstem stoletju, med prvimi na ozemlju italijanskega polotoka. V svojevrstni povezavi raziskovalnih strasti se tr\u017ea\u0161ko jamarstvo postavlja ob bok tr\u017ea\u0161kemu alpinizmu \u2013 povezujo\u010d zgornji in spodnji svet, nebo in podzemlje.\u00a0<\/span><\/p>\n

Na to temo je bilo \u017ee veliko napisanega in obstajajo \u0161tevilne publikacije o kra\u0161kih jamah. Vse te jame \u2013 od tistih, ki so se med prvo svetovno vojno uporabljale kot zbirali\u0161\u010da vojakov v zaledju, votlin, ki jih ob de\u017eevjih polni voda <\/span>reke Timave<\/b> (podzemni vodni tok, ki <\/span>smo ga \u017ee ve\u010dkrat omenili<\/span><\/a>), do dolgih in globokih rovov terezijanskega vodovoda v okro\u017eju Svetega Ivana \u2013 predstavljajo ob\u0161iren in edinstven “preluknjan” svet, ki ga povezujeta zrak in voda in ki omogo\u010da svojevrstno “dihanje” zemlje. Zato zapis preprostega in banalnega seznama petih najlep\u0161ih jam za do\u017eivljanje speleolo\u0161ke izku\u0161nje ne more biti dokon\u010den in je iz mnogih razlogov pomanjkljiv. <\/span>Kljub <\/span>vsemu smo po zaslugi dragocenih predlogov <\/span>Marca Restiana<\/b> iz <\/span>Jadranskega speleolo\u0161kega dru\u0161tva<\/b><\/a> in \u0161tevilnih napotkov <\/span>“Jamarskega odbora Eugenio Boegan”<\/b> (<\/span>Societ\u00e0 Alpina delle Giulie<\/b><\/a>) uspeli pripraviti ta seznam, ki ga mora kot vedno dopolniti radovednost pozornega obiskovalca.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

Labodnica\/Abisso di Trebiciano (pri Treb\u010dah)<\/b><\/h3>\n

Zgodovina te jame je tesno povezana z zgodovino <\/span>Jadranskega speleolo\u0161kega dru\u0161tva<\/b> (Societ\u00e0 Adriatica di Speleologia \u2013 SAS), ki je v \u010dasu svojega obstoja za njeno raziskovanje in ureditev prispevalo zelo veliko ekonomskih virov in jo upravlja vse od leta 1974. Tu so se za\u010dele prve raziskave podzemnega sveta, obenem pa je ta jama dolgo \u010dasa vzbujala upe za vodno preskrbo mesta Trst. Slabo stoletje je veljala za <\/span>najgloblje brezno na svetu<\/b>. Njena prehodnost je bila izbolj\u0161ana po zaslugi neutrudnega dela jamarjev dru\u0161tva SAS, zaradi \u010desar velja za enega najzanimivej\u0161ih podzemnih laboratorijev na planetu.\u00a0<\/span><\/p>\n

Poleg zveze z dru\u0161tvom SAS ima ta jama “stanovalko”, ki smo jo \u017ee spoznali \u2013 reko Timavo. Ta reka se rojeva na pobo\u010djih gore Sne\u017enik (na Hrva\u0161kem) in prete\u010de na desetine kilometrov pod zemljo. Eno izmed mest, kjer jo je mogo\u010de opazovati pri njenem potovanju, se nahaja prav na dnu Labodnice, v globini kar 329 metrov pod zemeljskim povr\u0161jem. Zaradi posebne oblike te jame je njen <\/span>obisk mo\u017een le za izku\u0161ene jamarje<\/b> in vedno le po predhodnem dogovoru, prvo nedeljo v mesecu. Prijave sprejema Jadransko speleolo\u0161ko dru\u0161tvo.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

Pe\u010dina v Rubijah\/Grotta No\u00e8 (ob\u010dina Devin Nabre\u017eina)<\/b><\/h3>\n

Vstopno brezno je osupljivo mogo\u010dno in njegovo veli\u010dastnost je odkril prav filolog <\/span>Enrico No\u00e8<\/b>, ki se je prvi spustil vanj oddaljenega leta 1878. Poleg okrog 60 metrov globokega osrednjega brezna je prisotna \u0161e cela vrsta zanimivih votlin, vendar zaradi zelo pogostih obiskov (v nekaterih obdobjih je tu prava gne\u010da obiskovalcev) kalcitnih tvorb ni ve\u010d mogo\u010de ob\u010dudovati; prav tako ni ve\u010d nekaterih stalagmitov, ki jih je danes mogo\u010de videti le \u0161e na starih fotografijah. Jama je bila s fotografijami predstavljena v \u0161tevilnih publikacijah in specializiranih revijah, poleg tega pa ima tudi \u017ealosten primat glede nesre\u010d, ki so se zgodile v njeni notranjosti, nekaterih celo s smrtnim izidom.\u00a0<\/span>Kot je nedavno poro\u010dal <\/span>Kataster jam Furlanije \u2013 Julijske krajine<\/b><\/a>, je bila v jami odkrita “majhna odprtina, ki je omogo\u010dila dostop do nove ‘veje’, ki predstavlja skoraj \u010disto samostojno votlino.<\/span> Vejo na za\u010detku tvori okrog petnajst metrov dolg rov, ki je na osrednjem delu zelo nizek in blaten. Nato se votlina raz\u0161iri in nadaljuje na dveh nivojih: zgornji nivo tvorita dve majhni kaverni, nad katerima se nahaja nekaj visokih kaminov; spodnji nivo pa tvori hodnik, ki se vra\u010da nazaj v smeri dostopnega ja\u0161ka in verjetno le malo manjka, da se spet ne zdru\u017ei z njim.” Ta \u010dudovita votlina verjetno predstavlja ostanke velikega podzemnega sistema, ki ga je izdolbla kra\u0161ka reka \u2013\u00a0 nekak\u0161en relikt izpred milijonov let.<\/span><\/p>\n

<\/h3>\n

Skilanova jama\/Grotta Skilan (pri Bazovici)<\/b><\/h3>\n

“Skilanova jama je jama par excellence”.<\/b>\u00a0<\/span>Tako je zapisalo <\/span>Planinsko dru\u0161tvo Julijcev<\/span><\/a> (Societ\u00e0 Alpina delle Giulie \u2013 SAG), ki ob\u010dasno organizira vodene oglede jame.<\/span> Jama s skoraj sedmimi kilometri skupne horizontalne dol\u017eine se imenuje po raziskovalcu <\/span>Claudiu Skilanu<\/b>, ki jo je leta 1990 odkril skupaj z Giorgiom Nikonom, in je najgloblja na vsem Krasu, saj dose\u017ee globino kar <\/span>378 metrov pod zemeljskim povr\u0161jem<\/b>. Dvorane, ki se odpirajo pred obiskovalcem, so velikanske in nekateri globoki ja\u0161ki povezujejo med seboj \u0161tevilne nivoje rovov te jame.\u00a0<\/span><\/p>\n

Dru\u0161tvo SAG pravi, da Skilanova jama v sebi zdru\u017euje vse, “kar lahko najde\u0161 v podzemnem okolju. Ja\u0161ki, rovi, dvorane in kapniki vseh oblik in barv o\u010darajo obiskovalca na vsakem koraku. Ekscentri\u010dni cvetovi, kristali, jezerca s kristalno \u010disto vodo, obdana z ne\u017enimi apnen\u010dastimi \u010dipkami, prosojne kristalne zavese \u2013 vsi ti pojavi krasijo prostore, ki so sicer mogo\u010dni in strogi”. Med vsemi presunljivo lepimi elementi so jamarji najbolj o\u010darani od predela jame, v katerem se oblikujejo tako imenovane <\/span>“kristalne zvezde”<\/b>: zaklad, sestavljen iz “sto, tiso\u010d, ne\u0161teto vodnih kapljic, ki so kristalizirale v eksploziji nepojmljive lepote”.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/b><\/h3>\n

Bri\u0161kovska jama\/Grotta Gigante (Bri\u0161\u010diki)<\/h3>\n

\u010ceprav te jame ne obiskujejo le jamarji, ampak tudi preprosti turisti, si brez dvoma zaslu\u017ei obisk. V “jamarsko svetovno dedi\u0161\u010dino” se uvr\u0161\u010da zaradi svoje izjemne velikosti.\u00a0<\/span>114 metrov visoka naravna dvorana je najve\u010dja na svetu<\/b> in opravljeni izra\u010duni so privedli k trditvi raziskovalcev \u2013 in vodi\u010dev \u2013 da je dovolj prostorna, da bi lahko vsebovala celotno kupolo bazilike svetega Petra v Rimu.\u00a0<\/span><\/b><\/p>\n

\"\"<\/span><\/p>\n

Zgodovina te jame se za\u010denja dale\u010d leta 1840, ko je nanjo naletel Anton Lindner, in\u017eenir in raziskovalec, ki je iskal tok reke Timave na Tr\u017ea\u0161kem Krasu. <\/span>Njeno obiskovanje je najprej omogo\u010dil Tr\u017ea\u0161ki turisti\u010dni klub (<\/span>Club Touristi Triestini<\/b><\/a>), ki jo je \u2013 zaradi dogodkov, opisanih v knjigi “Cime irredente” <\/span>Livia Sirovicha<\/b>, ki raziskuje zgodovino tr\u017ea\u0161kega alpinizma \u2013 upravljal do konca prve svetovne vojne; nato je njeno upravljanje prevzelo Planinsko dru\u0161tvo Julijcev.<\/span>\u00a0<\/span><\/p>\n

V Bri\u0161kovski jami potekajo tudi izobra\u017eevalne in kulturne dejavnosti: obstajajo \u0161tevilne omembe igralcev, ki so jo vzljubili. Nova pot za vrnitev na povr\u0161je, urejena leta 1997, se imenuje po Carlu Finocchiaru, dolgoletnemu predsedniku Jamarskega odbora Eugenio Boegan in “mednarodno ugledni osebnosti v svetu jamarstva”. Vsako leto se 6.\u00a0januarja, na praznik epifanije ali svetih treh kraljev, na desetine jamarjev spusti po vrveh z vrha in prinese darove najmlaj\u0161im (dogodek evocira prisotnost “befane” \u2013 dobre \u010darovnice, ki po italijanskem izro\u010dilu prina\u0161a darove otrokom). Poleg tega, da predstavlja pomembno turisti\u010dno atrakcijo na tr\u017ea\u0161kem obmo\u010dju, je Bri\u0161kovska jama tudi prava <\/span>znanstvenoraziskovalna to\u010dka<\/b>. Z jamo so povezane meteorolo\u0161ke postaje in univerzitetne raziskave, tu deluje tudi italijanski Nacionalni raziskovalni sv\u00e8t in v jami so ohranjena najdalj\u0161a geodetska nihala na svetu, ki se uporabljajo za spremljanje tektonskih premikov zemeljskih plo\u0161\u010d in potresov. Gre skratka za znamenitost, ki jo velja obiskati.<\/span><\/p>\n

 <\/p>\n

 <\/p>\n

Jama na Hudem letu\/Grotta di Padriciano<\/b><\/h3>\n

Na stenah jame 12, kot se obi\u010dajno ozna\u010duje Jama na Hudem letu, je prisotnih <\/span>na stotine napisov iz \u010dasa za\u010detkov raziskovanja<\/b>. V devetnajstem stoletju je bila ta jama ena izmed prvih, ki so bile odprte za neke vrste zgodnji turizem in njena slava se je za\u010dela \u0161iriti po zaslugi nekaterih znanih osebnosti, katerih imena so se za\u010dela pojavljati skupaj z imenom jame. Prve novice o jami 12 so za\u010dele kro\u017eiti \u017ee v za\u010detku devetnajstega stoletja, ko sta z Bavarske prispela profesor in botanik <\/span>Hoppe<\/b> ter farmacevt <\/span>Hornschuk<\/b>. Na Kras sta prispela z namenom botani\u010dnega raziskovanja, a kot se je v tistem \u010dasu pogosto dogajalo, sta naletela na nekaj, kar je korenito spremenilo njune na\u010drte. Potopis v nem\u0161\u010dini je iz\u0161el leta 1818 v Regensburgu.\u00a0<\/span><\/p>\n

V tr\u017ea\u0161kih jamarskih krogih ugotavljajo, da je prvi zgodovinsko izpri\u010dani “obisk” potekal leta <\/span>1806<\/b>, pred natan\u010dno 215 leti. Za ta podatek vemo po zaslugi enega od \u017ee omenjenih napisov, ki vsebuje letnico 1806. Ka\u017ee, da je bila jama znana \u017ee od leta 1805, saj jo grof Girolamo Agapito opisuje v svojem vodi\u010du po tr\u017ea\u0161ki okolici z naslovom “Descrizione storico pittoriche di pubblici passeggi suburbani dell\u2019escursioni campestri, di notabili ville e giardini privati di piccoli viaggi di diporto sul mare ne\u2019 contorni di Trieste”. Knjiga je iz\u0161la leta 1826 in izrecno omenja , da je bila “od leta 1805 med Bazovico in Dra\u0161\u010dico odkrivana nova velika jama, polna najrazli\u010dnej\u0161ih kapnikov, v katero je mogo\u010de brez te\u017eav prodreti precej dale\u010d, \u010de pa bi jo z umetnimi pripomo\u010dki napravili prehodno brez nevarnosti po vsem obsegu, bi se pove\u010dalo \u0161tevilo naravnih \u010dudes, ki jih je mogo\u010de videti v na\u0161i bli\u017eini”.\u00a0<\/span><\/p>\n

S prvimi raz\u0161iritvami o\u017ein in nekaterimi izkopavanji je za\u010del <\/span>Josef Eggenh\u00f6ffner<\/b>,\u00a0avstrijski upravitelj gostilne Hundsberg pri Gozdi\u010du (Bosco al Cacciatore med okro\u017ejema Svetega Ivana in Katinare), kjer so se v devetnajstem stoletju radi ustavljali znanstveniki in raziskovalci. Jamo na Hudem letu je v njeni dolgi zgodovini obiskalo ogromno navdu\u0161encev. Od Francozov, ki so prispeli z Napoleonovo okupacijo, do Lindnerja (ki ga zasledimo v skoraj vsaki jami na Krasu) in <\/span>Eugenia Boegana<\/b>, po katerem se imenuje Jamarski odbor. Jama je globoka 242 metrov, njena celotna horizontalna dol\u017eina pa presega 740 metrov. Vhod vanjo je trenutno zaprt z re\u0161etkastimi vrati. Z zemlji\u0161\u010dem upravlja Planinsko dru\u0161tvo Julijcev.<\/span><\/p>\n

\u00a0<\/b><\/p>\n

Na stotine podzemnih \u010dudes<\/b><\/h3>\n

V zaledju Trsta Kras nudi prilo\u017enosti za odkrivanje na stotine jam, tudi manj znanih. <\/span>Njihova zgodovina se lahko navezuje na obdobje prve svetovne vojne \u2013 kot velja na primer za jame na Grmadi (ki smo jih omenili v <\/span>tem prispevku<\/span><\/a>) \u2013 ali na druge dogodke iz preteklosti ali pa na podzemni tok reke Timave (na primer na obmo\u010dju Cola, le malo pro\u010d od Repna).<\/span> Za bolj celostno predstavo in bolj iz\u010drpen opis je prav, da omenimo nekaj osnovne literature.\u00a0<\/span><\/p>\n

Veliko informacij je na voljo v Katastru jam in v dragocenih spisih <\/span>Jamarskega odbora Eugenio Boegan<\/b><\/a>, da ne govorimo o tovrstnih<\/span> prizadevanjih <\/b><\/a>Jadranskega speleolo\u0161kega dru\u0161tva, <\/span>Planinskega dru\u0161tva Julijcev<\/b><\/a> in \u0161e mnogih drugih akterjev \u2013 podzemna stvarnost Krasa predstavlja enega izmed najbolj privla\u010dnih estetskih elementov tega mejnega ozemlja.<\/span> Gre za obmo\u010dje, ki sega prek dr\u017eavne meje. Med najlep\u0161imi jamami v svetovnem merilu so tudi nekatere slovenske, ki se nahajajo le nekaj kilometrov od meje. <\/span>\u0160kocjanske jame<\/b> in jama Vilenica sta \u010dudovita primera podzemnega sveta, ki ne lo\u010duje, ampak zdru\u017euje italijanske in slovenske jamarje v njihovem skupnem navdu\u0161enju za speleologijo. Veliko pred \u017ealostnim obdobjem, v katerem se je politika odlo\u010dila za postavljanje pregrad, so jamarji razli\u010dnih jezikov in kultur skupaj delali in raziskovali pod zemljo, da bi vsemu svetu odkrili <\/span>\u010dudesa skritega sveta<\/b>.\u00a0Obiskovalec, ki prihaja od dale\u010d, ima dol\u017enost, da to razume: v kra\u0161kih jamah ni zastav, v jamah ob tej meji je ve\u010d enakosti kot na povr\u0161ju.<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/6″][vc_widget_sidebar sidebar_id=”right”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content” disable_element=”yes”][vc_column el_class=”box-padding”]

Esperienze correlate<\/h2><\/div>

Unfortunately no tours were found.<\/p><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_class=”box-padding” css=”.vc_custom_1608030255890{padding-top: 90px !important;padding-bottom: 90px !important;}”][vc_column][vc_custom_heading text=”Trajnostno nakupovanje izdelkov s Krasa in Istre” font_container=”tag:h1|text_align:center|color:%23171a18″ use_theme_fonts=”yes” css_animation=”slideInUp” css=”.vc_custom_1627981497111{padding-top: 30px !important;padding-bottom: 30px !important;}”][vc_row_inner][vc_column_inner]