[vc_row el_class=”box-padding”][vc_column width=”5\/6″][vc_column_text]Latinski izraz za divji, silvaticus, izvira iz besede silva, ki pomeni neprehodne gozdove, pred katerimi se je celo mogo\u010dnost Rima spreminjala v bojazen in negotovost. Kra\u0161ka pokrajina v zaledju Trsta je kljub poskusom modernizacije v teku zadnjih stoletij ohranila svojo mra\u010dno in skrivnostno naravo, ki je zna\u010dilna za te\u017eko ukrotljive gozdove in njihove dru\u017ebene razli\u010dice. Kdor je sposoben najti ta posebna do\u017eivetja in se jim prepustiti \u2013 zaznamuje jih neka slabo prikrita nezaupljivost ljudi in jih je zato te\u017eko izslediti \u2013 je s tem \u017ee dokazal razmeroma utrjeno zvezo s tem ozemljem. Za do\u017eivljanje ne\u010desa divjega je potreben \u010das: tega do\u017eivljanja ni mogo\u010de skr\u010diti na seznam dejavnosti, ki jih preizkusi\u0161, krajev, ki jih obi\u0161\u010de\u0161, ali ljudi, ki jim prisluhne\u0161.<\/p>\n
V tem \u010dlanku vendarle posku\u0161amo navesti pet izku\u0161enj, ki jih velja do\u017eiveti, s priporo\u010dilom, naj obiskovalec nameni \u010das Krasu in ne obratno<\/strong>. To obmo\u010dje ni na voljo obiskovalcem v slogu hitrih ogledov ali tistih, ki bi hoteli vse takoj.<\/p>\n Naj omenimo\u00a0tri rastline, ki so naravno prisotne na Krasu<\/strong>\u00a0in ki jih najbolj radovedni in pozorni doma\u010dini obi\u010dajno nabirajo in uporabljajo. Kra\u0161ki gozdovi in obronki, od\u00a0doline Glin\u0161\u010dice<\/strong>\u00a0do ustij podzemne reke\u00a0Timave<\/strong>, se obdajo z mediteranskim rastlinjem in nudijo eksoti\u010dne razglede, kot iz kak\u0161nih daljnih krajev Gr\u010dije ali celo Bli\u017enjega vzhoda. \u0160etraj je le ena izmed di\u0161avnic, ki jih lahko nabiramo ob upo\u0161tevanju ustreznih predpisov<\/strong>, tj. v dolo\u010denih letnih \u010dasih in na obmo\u010djih, ki so prosta omejitev, ki veljajo za naravne rezervate.<\/p>\n S su\u0161enjem njenih krhkih vejic (lahko se uporabijo tudi sve\u017ee, po \u017eelji in okusu) in shranjevanjem v primerni posodi “ujamemo” in okrepimo aromo, ki obi\u010dajno zaklju\u010di svojo pot v\u00a0tradicionalnih lokalnih jedeh.<\/strong>\u00a0\u010ce \u0161etraj pome\u0161amo s soljo ali \u0161e drugimi tipi\u010dnimi kra\u0161kimi di\u0161avnicami, lahko ustvarimo\u00a0me\u0161anico za\u010dimb<\/strong>\u00a0z mikavnim vonjem, ki je edinstven za ta del Jadrana in ki ga ne morejo podariti niti gr\u0161ki Rodos, Carloforte na Sardiniji ali severna obala Maroka.<\/p>\n Iz\u00a0\u0161ipka<\/strong>\u00a0ali divje vrtnice lahko pridobimo posebno\u00a0sladkasto marmelado<\/strong>. Te\u017eavnost naloge ni toliko v nabiranju \u017eivo rde\u010dih jagod, temve\u010d v odstranjevanju njihovih semen in dla\u010dic. \u0160ipkovo marmelado lahko najdete tudi v kak\u0161nem supermarketu, vendar je ni mogo\u010de primerjati z zadovoljstvom doma\u010de izdelave. Tudi v tem primeru je treba paziti na morebitne prepovedi nabiranja<\/strong> in upo\u0161tevati, da predpisi niso povsod enaki.<\/p>\n Kon\u010dno omenimo \u0161e\u00a0divje belu\u0161e<\/strong>\u00a0ali\u00a0\u0161parglje<\/strong>,\u00a0ki simbolizirajo razcvet pomladi \u2013 novo \u017eivljenje, ki se s presenetljivo mo\u010djo dvigne iz zemlje po mrzlih zimskih mesecih. V mesecu marcu jih je mogo\u010de najti zelo veliko. V trgovinah s sadjem in zelenjavo jih prodajajo po zasoljenih cenah, ker jih ljudje zelo cenijo in jih radi pripravljajo z jajci, panceto ali doma narejenimi testeninami; njihov okus je grenkoben, grm, iz katerega zrastejo, pa je oster in trnast. Divji \u0161parglji imajo radi te\u017eko dostopna obmo\u010dja<\/strong> med Krasom in Jadranom, zato je iskanje \u0161pargljev lahko malce “divje”; seveda je treba tudi izbrati pravi \u010das <\/strong>v letu. Pri tem se upogibajo samo hrbti mo\u0161kih in \u017eensk, ki se odlo\u010dijo za njihovo nabiranje.<\/p>\n Po vsem kra\u0161kem ozemlju so prisotna \u017ee tiso\u010de let, vendar jih ve\u010dina sprehajalcev in radovedne\u017eev skoraj nikoli ne opazi. Gradi\u0161\u010da so utrdbe, ki so bile v daljni preteklosti zgrajene po kra\u0161kih vrhovih<\/strong>, a nepozorni obiskovalci dandanes v njih ne vidijo drugega kot \u010disto navadne in nepomembne kupe belega kamenja. Njihova zgodovina je zelo stara: dolga stoletja so gradi\u0161\u010da starodavnim prebivalcem Krasa<\/strong> dajala varnost in za\u0161\u010dito<\/strong>. \u017diveli so znotraj enega ali ve\u010d vencev visokih obzidij, kamor so prina\u0161ali ulovljeno divjad in kjer so si pri\u017eigali ognje, da so se med hladnimi zimami ogreli in za\u0161\u010ditili pred ostro burjo.<\/p>\n Od teh ljudstev so se ohranili \u0161tevilni fragmenti in predmeti, ki so bili najdeni med izkopavanji in ki so zdaj shranjeni v kak\u0161nem od tr\u017ea\u0161kih muzejev. V slednjih je “\u017eivljenje” teh apnen\u010dastih velikanov predstavljeno tudi s slikami in zgodbami. “Vzpon” na gradi\u0161\u010de v Slivnem<\/strong> (ki je morda najve\u010dje in najbolje ohranjeno) lahko v obiskovalcu vzbudi \u017eeljo odkrivati to manj znano zgodovino, ki je na svoj na\u010din sestavni del ozemlja na meji \u2013 ozemlja, ki tudi po zaslugi gradi\u0161\u010d povede du\u0161o obiskovalca v nekak\u0161no skoraj liturgi\u010dno, duhovno in skrivnostno sfero. Zara\u0161\u010dena divjina lahko vzbuja strah predvsem zato, ker ne poznamo njegovih meja in ta “urejeni” kra\u0161ki kamen je lahko zgovoren primer potrebe po ne\u010dem divjem, ki se skriva v nas vseh.<\/p>\n \u010ce pustimo ob strani zgodovinopisni vidik in z njim povezano vsakoletno komemoracijo 10. februarja (spominjanje \u017ertev, ki so bile vr\u017eene v te jame na obmo\u010dju Krasa in Istre med drugo svetovno vojno), izraz fojba pomeni naravno brezno<\/strong>, ki se odpira na povr\u0161ju in se spu\u0161\u010da v temne globine podzemlja. Ta brezna so raztresena vsepovsod po kra\u0161kem ozemlju in niso bila vedno uporabljana od partizanov za pobijanje fa\u0161istov, nacisti\u010dnih sodelavcev ali nedol\u017enih ljudi. Fojbe v dobesednem pomenu besede so naravni pojav, ki ga opisujejo in razlagajo u\u010ditelji \u017ee osnovno\u0161olskim otrokom. \u0160olski izleti so lahko lepe prilo\u017enosti, da si otroci od zgoraj ogledajo znameniti “pignat\u00f2n de Gropada<\/strong>” (brezno\/kotel pri Grpe\u010du) ali druge globoke fojbe, ki \u0161ele pozneje, ko odra\u0161\u010da\u0161 in zori\u0161, za\u010denjajo razcepljati svoj pomen. K “divjemu” Krasu spada tudi za\u010dudenje nad dejstvom, kako lahko besede na tej meji pridobijo razli\u010dne konotacije glede na na\u010din in namen njihove uporabe. Njihovo iskanje je lahko koristno zaradi geologije in naravoslovnih posebnosti, pa tudi \u010de \u017eelite poglobiti vpra\u0161anja iz pozabljene italijanske zgodovine.<\/p>\n Ena izmed divjih stvari, ki jih lahko stori\u0161 na Krasu: se namerno izgubi\u0161.<\/strong>\u00a0Zavestno naklju\u010dno izbiranje steza in smeri se lahko izka\u017ee kot izjemno zanimivo.<\/strong>\u00a0\u010ce sledi\u0161 belo-rde\u010dim planinskim markacijam<\/strong>, se ne more\u0161 zares izgubiti, a improvizirano sprehajanje v dneh, ki jih nameni\u0161 pre\u017eivljanju \u010dasa na prostem, te lahko povede kamor koli in ti podari “odkritja” tudi popolnoma pozabljenih koti\u010dkov.<\/p>\n \u017delja po kra\u0161ki divjini te prisili k \u0161tudiju in raziskovanju. Eden izmed nepogre\u0161ljivih virov je knjiga z naslovom “Trieste selvatica”<\/strong><\/a> (Divji Trst), delo tr\u017ea\u0161kega pisatelja, popotnika in pesnika Luigija Naccija<\/strong>, ki je iz\u0161lo pred nekaj leti. Knjiga pripoveduje o gozdovih, ki se ohranjajo v zaledju mesta, in razkriva zgodbe o davnem \u010dasu, ko sta Trst in Kras gledala eden na drugega brez ideolo\u0161kih meja in fizi\u010dnih pregrad. Posamezna poglavja knjige opisujejo divjost \u2013 po kateri hrepenimo \u2013 na ob\u0161irnem obmo\u010dju od \u010ci\u010darije<\/strong> do pomola Audace<\/strong> v bli\u017eini tr\u017ea\u0161kega Trga zedinjene Italije, vklju\u010dujejo tudi dele Istre in naselja z njihovimi mikro-zgodovinami. Branje zahteva \u010das, a kot smo \u017ee omenili: za prepoznavanje divjih zna\u010dilnosti tega ozemlja je treba z njim vzpostaviti odnos<\/strong>. Brez tega temelja Kras spolzi in se zate\u010de v tisto \u010demerno nezaupanje, iz katerega ga niso mogle izbezati niti vojne.[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/6″][vc_widget_sidebar sidebar_id=”right”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content”][vc_column el_class=”box-padding”]\u0160parglji, \u0161etraj in \u0161ipek<\/strong><\/h3>\n
Odkrivanje gradi\u0161\u010d<\/strong><\/h3>\n
Fojbe ali kra\u0161ka brezna<\/strong><\/h3>\n
Stare steze in poti<\/strong><\/h3>\n
Divji Trst<\/strong><\/h3>\n