{"id":5224,"date":"2021-04-12T09:45:22","date_gmt":"2021-04-12T07:45:22","guid":{"rendered":"http:\/\/trieste.green\/?p=5224"},"modified":"2021-04-12T10:02:02","modified_gmt":"2021-04-12T08:02:02","slug":"kras-kar-je-majhno-je-lepo-5-stvari-ki-jih-je-dobro-vedeti","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/trieste.green\/sl\/kras-kar-je-majhno-je-lepo-5-stvari-ki-jih-je-dobro-vedeti\/","title":{"rendered":"Kras: kar je majhno, je lepo. 5 stvari, ki jih je dobro vedeti"},"content":{"rendered":"

[vc_row el_class=”box-padding”][vc_column width=”5\/6″][vc_column_text]Naslov tega \u010dlanka se navdihuje iz predstave kra\u0161kega obmo\u010dja, ki je \u017ee samo po sebi majhno. Kras je ozek pas zemlje, stisnjen med “mejami” in “vrati med svetovi”, ter s svojimi manj kot <\/span>500 kvadratnimi kilometri v Italiji\u00a0<\/b>(v Sloveniji ga je \u0161e enkrat toliko) po velikosti ustreza kak\u0161ni izmed upravnih enot Rima. Geslo “majhno je lepo” ustreza temu fragmentu planeta, ki je vrinjen v prostor med koncem Jadranskega morja in za\u010detkom evrazijskih step. Prav zaradi “majhnosti” tak\u0161nih mikrokozmosov je treba upo\u0161tevati, da je njihovo ravnote\u017eje zelo krhko, zato njihovo obiskovanje in obravnavanje zahtevata posebno pozornost in spo\u0161tovanje.<\/span><\/p>\n

1. Vodni element: ledenice, kali in pralnice<\/b><\/h3>\n

Neko\u010d sta bila <\/span>sneg in led<\/b>\u00a0zelo pomembna. Po Krasu lahko \u0161e danes najdemo <\/span>“ledenice”<\/b>, vkopane v zemljo in obdane z zidovi, ki so jih v preteklosti uporabljali za shranjevanje ledu. Led je bil bistvenega pomena za shranjevanje \u017eivil, zato so zlasti prebivalci Krasa ohranjali te objekte kot starodavne hladilnike. Znamenite so ledenice v <\/span>Dragi<\/b>, nedale\u010d od doline Glin\u0161\u010dice; zaradi njihove dobre ohranjenosti in zaradi ohranjanja spomina jih pogosto obi\u0161\u010dejo vodene skupine tr\u017ea\u0161kih \u0161olarjev.\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"<\/span><\/p>\n

V zvezi z vodo na Krasu \u2013 tako dragoceno, ker je ni veliko \u2013 nekatere zelo posebne “mikrokozmose” predstavljajo kali ali mlake. Kali v <\/span>Banih<\/b>, <\/span>Repnu<\/b>, <\/span>Zagradcu<\/b>, <\/span>Bazovici<\/b>, na <\/span>Ferlugih<\/b> in drugod predstavljajo primeren habitat za \u0161tevilne avtohtone vrste, ogro\u017ea pa jih razvada “osvobajanja” \u017eelv, “zlatih ribic” (Carassius auratus) in celo \u0161\u010duk v teh dragocenih vodnih okoljih. V njih namre\u010d \u017eivijo in se razmno\u017eujejo \u017eivalske vrste, kot sta pupek in krasta\u010da, \u010de omenimo le dva morda najbolj znana primera.\u00a0<\/span><\/p>\n

Gre za\u00a0<\/span>ekosistem z zelo ob\u010dutljivim ravnovesjem<\/b>,\u00a0ki ga je treba spo\u0161tovati in zavarovati pred raznimi gro\u017enjami. Za njihovo ohranjanje in vzdr\u017eevanje \u017ee ve\u010d let skrbi dru\u0161tvo “Tutori Stagni”: njegovi strokovnjaki se prostovoljno posve\u010dajo ohranjanju teh posebnosti, ki so tako dragocene z okoljskega vidika. Prav tako pomembni so vodni tokovi, ki s planote odtekajo v dolino proti mestu. Obmo\u010dja tr\u017ea\u0161kega <\/span>Potoka<\/b>\u00a0(italijansko Settefontane),\u00a0potoka Rio Farneto, pa Miljskih potokov in tistih, ki se od naselij Lajneri in Pi\u0161\u010danci spu\u0161\u010dajo proti okro\u017ejema Rojan in Gretta, veljajo za zadnje branike nekega ozemlja, ki je izginilo s sodobnih zemljevidov. Tam \u0161e obstajajo bolj ali manj ohranjene pralnice, ki so jih neko\u010d \u017eenske uporabljale za pranje perila (“lissia” v tr\u017ea\u0161kem nare\u010dju). Perice so vedno prihajale iz revnih dru\u017ein iz predmestij in s Krasa. Prale so umazano perilo mestnega me\u0161\u010danstva, v nekem smislu \u010distile “made\u017ee mesta”, kar spet na svojevrsten na\u010din osvetljuje razmerje med sredi\u0161\u010dem in vsem, kar ga obdaja.<\/span><\/p>\n

2. Kra\u0161ka pokopali\u0161\u010da: po smrti je \u017eivljenje<\/b><\/h3>\n

Nekateri nagrobni kamni izhajajo iz tako oddaljene preteklosti, da si je sploh ne moremo predstavljati. Gre za kra\u0161ka “sveta polja”: obiskovalci od drugod jih morajo obiskati, \u010de \u017eelijo bolj celovito razumeti dejstvo <\/span>slovenske prisotnosti na tem ozemlju<\/b>. Ve\u010dina priimkov, ki jih lahko preberemo na grobovih, namre\u010d jasno razodeva slovansko fonetiko. Ta majhna pokopali\u0161\u010da lahko najdemo vsepovsod, od Mavhinj do gri\u010dev nad Miljami, ko se pomikamo prek vzhodnega dela planote. Nekatera od njih, na primer tisto na gri\u010du pri Katinari, so pravi spomeniki nagrobne umetnosti in tudi posebnega odnosa prebivalcev do njih. <\/span>Katinarsko pokopali\u0161\u010de<\/b>\u00a0lahko na primer sprejme izklju\u010dno prebivalce Katinare, Lonjerja in Podlonjerja. Med drugimi zanimivimi primeri omenimo pokopali\u0161\u010da <\/span>Samatorce<\/b>\u00a0(kjer po\u010diva tudi poljski vojak, ki je umrl med prvo svetovno vojno), Kri\u017ea, Op\u010din, Padri\u010d in Bazovice. Ob branju imen umrlih si lahko obiskovalec, ki prihaja od drugod, ustvari podobo o <\/span>ozemlju, ki je pluralno z jezikovnega, kulturnega in dru\u017ebenega vidika<\/b>, ter se kon\u010dno neha \u010duditi, ko zasli\u0161i \u010disto druga\u010den jezik (ki je na Krasu prisoten od nekdaj).\u00a0<\/span><\/p>\n

Znano je, da obstaja zelo tesna povezava med pokopali\u0161\u010di in bogoslu\u017enimi kraji. Eden manj znanih, omembe vrednih elementov je miniaturni muzej, ki se nahaja v <\/span>\u017eupni\u0161\u010du v Ricmanjih<\/b> (San Giuseppe della Chiusa). Pred veliko cerkvijo v tem naselju med Krasom in Bregom (pobo\u010djem, ki se strmo spu\u0161\u010da proti obmo\u010dju ju\u017eno od Trsta, do Doline) se nahaja ta posebni kraj z zbirko predmetov, ki pri\u010dajo o dogodkih iz preteklosti. Med orodji in zanimivostmi, povezanimi s kme\u010dkim \u017eivljenjem, je v \u017eupnijski hi\u0161i tudi slika, ki pripoveduje o uporu va\u0161\u010danov med napoleonsko okupacijo tega obmo\u010dja. Gre za dogodek iz resni\u010dnega \u017eivljenja, o katerem pri\u010duje ta “skrita” slika z izjemno sugestivno izraznostjo: tudi slikarjeva roka je lahko koristno orodje za pripovedovanje zgodovine teh krajev in prebujanje radovednosti obiskovalcev.<\/span><\/p>\n

3. Eksodus: kaplja Istre v kra\u0161kem morju\u00a0\u00a0<\/b><\/h3>\n

Obstajajo naselja, podobna <\/span>miniaturnim vasem<\/b>, ki so nastala v kontekstu zapletenih dogodkov v zvezi s to mejo. Gre za naselja, ki so jih na Krasu ustvarili istrskih izgnanci: majhne enklave, ki so po 2. svetovni vojni poselile nekatera kra\u0161ka obmo\u010dja s tradicionalno slovenskim prebivalstvom. Ta odlo\u010ditev je najprej povzro\u010dila trenja in nasprotovanja v okolju, ki se je na splo\u0161no nagibalo k mnenju, da so bili vsi izgnanci desni\u010darski simpatizerji (kar je bilo dale\u010d od resni\u010dnosti), in k opredeljevanju kra\u0161kega prebivalstva kot “rde\u010dega” (kar je bilo prav tako sporno posplo\u0161evanje).\u00a0<\/span><\/p>\n

Ti kraji so razpoznavni po arhitekturi stavb, ki se tako razlikuje od stoletnih kamnitih hi\u0161 in je tako stra\u0161no moderna. Primeri naselitve \u0161tevilnih dru\u017ein istrskih izgnancev so vidni v severozahodnem delu <\/span>Kri\u017ea<\/b>\u00a0(Santa Croce), v naselju San Nazario (imenovanem po zavetniku Kopra sv. Nazariju), zgrajenem v bli\u017eini Proseka, ali v naselju San Mauro, urejenem na ozemlju ob\u010dine Devin Nabre\u017eina. Ti posebni kraji na svoj na\u010din pripovedujejo o dogodkih iz ne tako davne zgodovine: o odlo\u010ditvi, ki je preme\u0161ala karte in ustvarila prisotnost izgnanskih otrok in vnukov, ki so se na Krasu rodili in na njem odrasli. Gre za \u0161e en kulturni vrtinec, ki kli\u010de po razumevanju in poglobljenem raziskovanju \u2013 na druga\u010den na\u010din od nemira, ki ga spro\u017eajo ideolo\u0161ke propagande.<\/span><\/p>\n

4. Vzpetine: na\u0161i vrhovi in predzgodovinska gradi\u0161\u010da<\/b><\/h3>\n

Imenujejo se <\/span>Volnik<\/b>\u00a0(kar izhaja iz besede “volna”),\u00a0<\/span>Sv. Lenart, Veliki Medvedjak, Gradec, Koko\u0161, Mali Kras in Stena.<\/b>\u00a0To so na\u0161i “vrhovi”, vzpetine, ki si pravzaprav ne zaslu\u017eijo naziva gor\u00e0, vendar prebivalcem predstavljajo njihove “osemtiso\u010dake”. Gre za verigo, ki poteka od obmo\u010dja Grmade proti mejnemu prehodu Pesek in geografsko lo\u010duje Italijo od Slovenije, tako da v nekem smislu predstavljajo mejo na meji. Na njihovih vrhovih \u2013 s katerih lahko u\u017eivate v \u010dudovitih son\u010dnih zahodih, tako poleti kot pozimi \u2013 lahko naletite na opazovalne to\u010dke, ru\u0161evine starih pode\u017eelskih cerkvic ali turisti\u010dne kmetije, ki so podobne pravim planinskim ko\u010dam. \u010ce jih \u017eelite dose\u010di, sledite potem z markacijami Italijanskega planinskega kluba. Nekateri vrhovi so vklju\u010deni v naravne rezervate, za\u0161\u010ditene z zakonom. Ne gre za visokogorje, toda tistim, ki \u017eelijo \u017eiveti in ob\u010dutiti Kras (pa tudi planincem tr\u017ea\u0161ke alpinisti\u010dne \u0161ole), dajejo prilo\u017enost za <\/span>prijetne vzpone<\/b> med prostimi uricami.\u00a0<\/span><\/p>\n

Poleg tega se na \u0161tevilnih kra\u0161kih gri\u010dih nahajajo ostanki tako imenovane\u00a0<\/span>kulture gradi\u0161\u010d<\/b> \u2013 ostanki\u00a0utrdb z ve\u010d obzidji, v katerih so \u017eivela predzgodovinska plemena, ki so naseljevala to obmo\u010dje. Najdi\u0161\u010de v Slivnem je verjetno najbolj znano in najbolje ohranjeno.<\/span><\/p>\n

5. Majhni napori<\/b><\/h3>\n

K majhnim stvarem gotovo spada tudi trud, ki ga mora vlo\u017eiti obiskovalec, ki prihaja od zunaj. Najprej se mu bo zdelo vse zapleteno in prepu\u0161\u010deno poplavljanju nezaustavljive plime. Na Krasu \u2013 in na splo\u0161no na obmo\u010dju meje \u2013 si je potrebno vzeti <\/span>\u010das<\/b>: \u010das, da se v\u017eivi\u0161 v zgodbe, posebnosti, divje samoljubje, ki zaznamuje prebivanje na meji, naravno nezaupanje tistih, ki so bili stoletja v sredi\u0161\u010du sveta in so nenadoma postali <\/span>“obrobje cesarstva”<\/b>, \u010de se nekoliko slikovito izrazimo.\u00a0 Obstaja na tiso\u010de zgodb, ki bi jih bilo treba pripovedovati, pa tudi ne\u0161teto prigod, ki \u0161e \u010dakajo na svoje razkritje. Majhen trud, ki se pri\u010dakuje od obiskovalca, lahko strnemo v to priporo\u010dilo:\u00a0<\/span>bodite potrpe\u017eljivi in ta zemlja bo to cenila in z vami ravnala kot s svojimi otroki.<\/b>[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/6″][vc_widget_sidebar sidebar_id=”right”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content” disable_element=”yes”][vc_column el_class=”box-padding”]

Esperienze correlate<\/h2><\/div>

Unfortunately no tours were found.<\/p><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_class=”box-padding” css=”.vc_custom_1608030255890{padding-top: 90px !important;padding-bottom: 90px !important;}”][vc_column][vc_custom_heading text=”Trajnostno nakupovanje izdelkov s Krasa in Istre” font_container=”tag:h1|text_align:center|color:%23171a18″ use_theme_fonts=”yes” css_animation=”slideInUp” css=”.vc_custom_1618213999782{padding-top: 30px !important;padding-bottom: 30px !important;}”][vc_row_inner][vc_column_inner]