{"id":4806,"date":"2020-11-12T17:16:52","date_gmt":"2020-11-12T17:16:52","guid":{"rendered":"http:\/\/trieste.green\/cinque-percorsi-escursionistici-in-carso-e-istria\/"},"modified":"2021-04-09T13:12:55","modified_gmt":"2021-04-09T11:12:55","slug":"pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/","title":{"rendered":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju"},"content":{"rendered":"<p>[vc_row el_class=&#8221;box-padding&#8221;][vc_column width=&#8221;5\/6&#8243;][vc_column_text]<span style=\"font-weight: 400;\">Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodni\u0161ka obla\u010dila, v drugih prebudi takoj\u0161en vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj\u00a0<\/span><b>Georg Sebald<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoble\u010de\u0161 v popotnika. Spoznali smo, da se na krasu nezaupanje do neznancev ali do tistih, ki prihajajo od drugod, za\u010dne razblinjati v trenutku, ko se du\u0161e popotnikov sre\u010dajo z du\u0161ami tistih, ki na krasu \u017eivijo in ga od nekdaj varujejo.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Po eni strani smo se nau\u010dili, da lahko vrnemo pristnost temu ozemlju \u2013 in na\u0161emu zaznavanju \u2013 le \u010de sledimo skritim in v\u010dasih pozabljenim potem, in po drugi strani tudi vemo, da uglasitev z angle\u0161kim rekom <\/span><span style=\"font-weight: 400;\">&#8220;<\/span><b><i>out of the beaten track<\/i><\/b><span style=\"font-weight: 400;\">&#8220;<\/span><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(zunaj uhojenih poti) ne povzro\u010di vselej reakcije mra\u010dnega nasprotovanja. Na krasu namre\u010d velja pravilo, da je stvari, ki se mnogim zdijo <\/span><b>nedostopne<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(in torej nezanimive), v\u010dasih treba le vplesti v pripoved in tako prebuditi radovednost tudi najbolj skepti\u010dnih.<\/span><\/p>\n<h3><\/h3>\n<h3><b>Petdnevno potovanje<\/b><\/h3>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u010ceprav je morda res, da je nekaj korakov dovolj za splo\u0161no predstavo o kra\u0161ki pokrajini, je po drugi strani treba priznati, da je za bolj\u0161e razumevanje njegovih \u0161tevilnih vidikov potrebno nekajdnevno potovanje. Preden se posvetimo posameznim izku\u0161njam in krajem s posebnimi zgodovinskimi pe\u010dati, se zato izpla\u010da najprej preizkusiti pot, ki jo <\/span><b>Compagnia dei Cammini<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, dru\u0161tvo, ki organizira pohodni\u0161ke izlete,\u00a0vsako leto predlaga v teh krajih.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Skupine pohodnikov vodi\u00a0<\/span><b>Luigi Nacci<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, tr\u017ea\u0161ki pisatelj, pesnik in popotnik, ki spremlja &#8220;tujce&#8221; pri tem svojevrstnem petdnevnem\u00a0<\/span><b>potepanju po Krasu<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. Od starta na pomolu Audace v bli\u017eini Trga Zedinjene Italije (Piazza Unit\u00e0) do\u00a0<\/span><b>Drage<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> (Draga Sant&#8217;Elia) se pot vije po zahtevnem terenu: prek <\/span><b>doline Glin\u0161\u010dice<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(ki je del \u017ee ustaljene balkanske migrantske poti) in te\u017ekih preizku\u0161enj dvajsetega stoletja, ob spodbudnih poku\u0161inah odli\u010dnih vin in jedi, pri katerih si v\u010dasih tudi najbolj ortodoksni vegani dovolijo izjemo. Med potjo boste do\u017eiveli veliko zanimivega: od zgodovine do sre\u010danj s krajevnimi gosti, novinarji, pisatelji, re\u017eiserji, pesniki in preprostimi prijatelji vodi\u010da, ogledov naravnih jam in umetno zgrajenih zakloni\u0161\u010d, barv krasa in pogovorov v senci lipe ali apneno bele cerkve iz sedemnajstega stoletja, ki \u0161e vedno nudi zavetje precej\u0161njemu delu slovenske skupnosti. Videli boste begunsko tabori\u0161\u010de istrskih izgnancev, gosti\u0161\u010de v bli\u017eini voja\u0161nice, kjer je Francesco Guccini napisal pesem Eskimo, oljke in pe\u010dine na strmih pobo\u010djih nad morjem, sledi dinozavrov in podzemno reko\u00a0<\/span><b>Timavo<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, ki tu, na najsevernej\u0161i to\u010dki Sredozemskega morja, po desetinah kilometrov podzemnega potovanja spet zagleda lu\u010d dneva. Prvi je o njej pesnil \u017ee slavni Vergilij in to bi moralo zado\u0161\u010dati, da prebudi radovednost vsakogar.<\/span><\/p>\n<h3><strong><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-3421\" src=\"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1-600x338.jpeg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"338\" srcset=\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1-600x338.jpeg 600w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1-1024x576.jpeg 1024w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1-768x432.jpeg 768w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1-1536x864.jpeg 1536w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/timavo10-1.jpeg 1920w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/strong><\/h3>\n<h3><b>Pekel na Grmadi<\/b><\/h3>\n<p><b>&#8220;Stra\u0161en pekel&#8221;.<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0Ta opis v dveh besedah je lahko na\u0161 prvi korak, ko se bli\u017eamo potem, ki jih je zgodovina zapisala na tej vzpetini nad morjem. Gre za besede avstro-ogrskega \u010dastnika\u00a0<\/span><b>Fritza Webra<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, ki po zaklju\u010dku prve svetovne vojne v knjigi &#8220;Das Ende einer Armee&#8221; (Konec armade) pripoveduje o peripetijah vojske v slu\u017ebi Habsburgov na kra\u0161ki planoti, ob So\u010di in na fronti v Dolomitih. Weber o Grmadi (italijansko Ermada ali Hermada) ni le pisal, ampak je v resnici stal na njej. Svoje vojne zapiske je pozneje uredil v knjigo in \u010de jih dandanes prebiramo, si lahko predstavljamo grozote tistega obdobja in si obenem posku\u0161amo odgovoriti na \u0161tevilna vpra\u0161anja, ki so neizogibno povezana s to mejo.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Najbolj\u0161a pot je izguba orientacije. Vseeno je, ali se odpravite iz <\/span><b>Mavhinj<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0ali iz\u00a0<\/span><b>Cerovelj<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, se za\u010dnete vzpenjati s stare \u017eelezni\u0161ke postaje v Devinu ali iz <\/span><b>Medje vasi<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> ali pa s poti na slovenski strani meje. V vseh primerih boste hodili po kme\u010dkih stezah ali po starih in \u0161irokih mulatjerah, ki jih je zgradila avstrijska vojska. Ko se bli\u017eate prvim frontnim linijam naletite na \u0161e druge brazde: strelske jarke, okope in globoke rove, v katerih so vojaki \u010dakali na svoj trenutek, da jih po\u0161ljejo v klavnico. Tu so jame, bunkerji, kosi granat, ki po dnevih obilnih de\u017eevij pokukajo iz <\/span><b>ostrega kra\u0161kega kamenja<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. V\u010dasih se zdi, da se na Grmadi ni spremenilo ni\u010d v primerjavi s \u010dasom pred sto leti.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u017dalostna zanimivost je, da tu ni nobenih tabel z informacijami, ki bi italijanskemu turistu pojasnile, kaj se je dogajalo v tem peklu. Ta vzpetina je za italijansko vojsko predstavljala zadnji nepremagljivi avstroogrski branik, ki ji je zapiral poti proti Trstu. Tu so divjali boji od maja 1915 do jeseni 1917 in vojakom v slu\u017ebi kraljevske rodbine Savojcev ni nikoli uspelo zasaditi italijanske trobojnice na tem hribu. Po mnenju \u0161tevilnih poznavalcev zgodovine je ta odsotnost informacij posledica dejstva, da dogodki na Grmadi niso v ponos italijanskim voja\u0161kim krogom in zato naj ne bi bili vredni spominjanja.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ob hoji po teh poteh se del dogodkov ob tej meji dvigne iz pozabe, v katero so bili potisnjeni. Pred tragedijami, povezanimi z drugo svetovno vojno, je treba za pridobitev potrebne celovite predstave obuti planinske \u010devlje in se povzpeti sem, na vi\u0161ino 323 metrov nad morjem. Jadransko morje, Mare Adriatico ali Adriatisches Meer \u2013 gre za eno in isto.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><b>Tr\u017ea\u0161ko mleko na glavah kra\u0161kih mlekaric<\/b><\/h3>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Nekatere izmed njih je bilo mogo\u010de videti \u0161e v sedemdesetih letih in pozneje. Pred pojavom mno\u017ei\u010dne distribucije in supermarketov so mleko v Trst prina\u0161ale Kra\u0161evke, ki so se vsako jutro pe\u0161 spu\u0161\u010dale s planote v mesto. V velikih in te\u017ekih plo\u010devinastih posodah je sve\u017ee mleko vsako jutro prihajalo v domove Tr\u017ea\u010danov. Nekatere izmed teh poti \u0161e vedno obstajajo in \u010deprav po njih ne hodijo ve\u010d mlekarice, ohranjajo spomin na to izro\u010dilo iz ne preve\u010d daljne preteklosti.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Te poti so najbolj gosto razpredene po pokrajini, ki se od obmo\u010dja <\/span><b>parka Globojner<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> spu\u0161\u010da strmo navzdol proti tr\u017ea\u0161kima \u010detrtma Svetega Ivana in Kolonije. Sprehod lahko za\u010dnete v bli\u017eini znanstvenega centra odli\u010dnosti Area Science Park na obrobju Trsta. Od tod vodijo nekatere poti, po katerih so hodile mlekarice.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ena izmed poti sledi anti\u010dni cesti, ki so jo stari Rimljani zgradili v bli\u017eini <\/span><b>sedla pod Dra\u0161\u010dico<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. Na tej poti lahko \u0161e danes vidite velike tlakovalne plo\u0161\u010de, ki so zna\u010dilne za to prometno arterijo. Pot vodi naprej, dokler se ne zdru\u017ei s cesto proti <\/span><b>Bazovici<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. Tu se po previdnem pre\u010dkanju odpravite navzdol po cesti Via Damiano Chiesa; cesta se imenuje po iredentistu, ki je bil med prvo svetovno vojno usmr\u010den v gradu Buonconsiglio v Trentu. Po tej strmi cesti se spustite v osr\u010dje okro\u017eja Svetega Ivana, naselja na obrobju Trsta, kjer je \u0161e mogo\u010de sli\u0161ati molitve v slovenskem jeziku (tudi pri tedenskih slovenskih ma\u0161ah) in kjer \u0161e \u017eivi spomin na psihiatra Franca Basaglia. Svojevrstna revolucija, ki je privedla do znamenitega italijanskega zakona \u0161t. 180 s pomembnimi posledicami za \u017eivljenje psihiatri\u010dnih bolnikov, je vzniknila prav tu, v prostorih nekdanje psihiatri\u010dne bolni\u0161nice, kjer se danes nahaja eden izmed sede\u017eev tr\u017ea\u0161ke univerze, poleg sede\u017eev razli\u010dnih zadrug in enega izmed 600 najlep\u0161ih ro\u017enih vrtov v Evropi.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Druga pot je tista, ki od zdru\u017eitve z rimsko cesto ostane na desni strani in vodi v smeri ribnika\u00a0<\/span><b>Ferlugi\/Conconello.<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0Na \u017ealost je tabla, ki opisuje izro\u010dilo mlekaric, \u017ee dolgo uni\u010dena zaradi zoba \u010dasa in pomanjkljivega vzdr\u017eevanja. Njena obnova bi vrnila zaslu\u017eeno dostojanstvo tej pozabljeni zgodovini, podobi nekega \u010dasa, v kateri sta bila\u00a0<\/span><b>Trst in Kras tesno povezana in sta ra\u010dunala eden na drugega.<\/b><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><b>Stopnice do morja<\/b><\/h3>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Nobena pot ni lep\u0161a od drugih poti. Poti, ki jih kantavtor\u00a0<\/span><b>De Andr\u00e8<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0imenuje &#8220;creuza de ma&#8221; (skoraj nekak\u0161ne mulatjere, ki vodijo do morja), so bile zgrajene tudi tukaj, med kra\u0161ko planoto in Jadranskim morjem. Zdaj so to <\/span><b>napol zapu\u0161\u010dene, v\u010dasih obnovljene stopnice<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">, ki jih kopalci pogosto uporabljajo med poletno sezono. Neko\u010d so jih uporabljali ribi\u010di kra\u0161kih vasi, ki so hiteli s planote na obalo, da so lahko popravljali svoje \u010dolne, preverjali in krpali mre\u017ee ter na obzorju iskali znamenja tunov.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><b>&#8220;Bo\u00eeva el mar&#8221;<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0je izraz, ki so ga uporabljali na Krasu, ko so opazovalci na robu planote pre\u017eali na prihajajo\u010de jate tunov. Morda je najbolj\u0161i na\u010din za spopadanje s temi neskon\u010dnimi stopni\u0161\u010di ta, da se v\u017eivimo v te slovensko govore\u010de ribi\u010de, ki so se v naglici pripravljali za odhod na morje.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Iz <\/span><b>Kri\u017ea<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0vodi ve\u010d teh poti, ki vas po pre\u010dkanju obalne ceste v bli\u017eini restavracije Tenda Rossa privedejo do porti\u010da. Nekaj jih je tudi na obmo\u010dju Brojence, toda cesta, ki je bila zgrajena do enega izmed sede\u017eev In\u0161tituta za eksperimentalno geofiziko (v kraju Brojenca\/Filtri), je verjetno zabrisala ta stara stopni\u0161\u010da.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Tudi za dosego\u00a0<\/span><b>naturisti\u010dne pla\u017ee<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0pod\u00a0<\/span><b>naravnim predorom<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0se je treba spustiti po dolgem stopni\u0161\u010du. Ta steza je primerna le za bolj <\/span><b>izurjene pohodnike in ni priporo\u010dljiva za nedeljske izletnike<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. \u010ce se torej odlo\u010dite za to pot in se spustite do morja, greste nato ob obali desno in pridete do majhnega porti\u010da <\/span><b>Pri \u010dupah.<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0Ime pristana izvira iz \u010dupe, posebne vrste deblaka, izdelanega iz velikega debla in opremljenega za ribolov. S temi svojevrstnimi pirogami so ribi\u010di dohitevali jate tunov in jih lovili. Gre za izro\u010dilo, ki danes ne obstaja ve\u010d zaradi postopnega izginjanja tunov na tem delu Jadrana.<\/span><\/p>\n<p>&nbsp;<\/p>\n<h3><b>Od Bazovice do Pliskovice: hoditi po robu<\/b><\/h3>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ali smo lahko migranti v sodobnem svetu in pre\u010dkamo meje, ki se v gozdovih izka\u017eejo za imaginarne? Da, na Krasu je to resni\u010dnost.<\/span><b>\u00a0Hoditi malo po tej, malo po drugi strani<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0ni nekaj nemogo\u010dega in pogosto se sploh ne boste zavedali, da ste prestopili mejo. Napravite korak naprej in \u010de mislite, da boste do\u017eiveli kak\u0161no nenadno spremembo, se bo va\u0161a pomota umirila v kontinuiteti gozda, barvah podrasti, so\u017eitju jezikov in nare\u010dij, ki so se tu od nekdaj me\u0161ala med seboj.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Ena izmed poti, ki morda bolje od drugih izra\u017ea ta neprekinjen tok skupne zavesti, je pot od <\/span><b>Bazovice<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0proti<\/span><b>\u00a0Ferneti\u010dem<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(v bli\u017eini mednarodnega mejnega prehoda) ter nato naprej proti\u00a0<\/span><b>Colu<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0in \u2013 po vstopu v goste gozdove naravnega rezervata <\/span><b>hriba\u00a0Volnika<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> \u2013 do kraja\u00a0<\/span><b>Pliskovica<\/b><span style=\"font-weight: 400;\"> v Sloveniji. Ta pot, ki ni zelo obiskana, omogo\u010da prehode med razli\u010dnimi okolji, opazovanje nekaterih zanimivosti pokrajine in hojo v varstvu naravnih listnatih streh.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Za sprehode po Krasu je jesen morda najbolj radodaren letni \u010das. Narava spreminja svoje odtenke in tema\u010dne barve gozda se v\u017egejo v toplem sijaju. Gre za spremembo, ki se zgodi vsako leto, kot sezonski zmenek, za katerega se narava preoble\u010de: kot da bi si umetniki med seboj izmenjali pastele za obarvanje sveta.<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\"><img loading=\"lazy\" decoding=\"async\" class=\"alignnone size-medium wp-image-3427\" src=\"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-600x450.jpeg\" alt=\"\" width=\"600\" height=\"450\" srcset=\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-600x450.jpeg 600w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-1024x768.jpeg 1024w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-768x576.jpeg 768w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-1536x1152.jpeg 1536w, https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/DSCN8836_3666-1-2048x1536.jpeg 2048w\" sizes=\"auto, (max-width: 600px) 100vw, 600px\" \/><\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Odhod je iz Bazovice na za\u010detku <\/span><b>Resljeve poti<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0in od tod je treba brez napak slediti oznaki za <\/span><b>Grpe\u010d\/Gropado<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(mimo znamenitega gozda Igouza) in nato do\u00a0<\/span><b>Treb\u010d<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">\u00a0(Trebiciano); \u010de greste malo nazaj (proti Padri\u010dam) naletite na begunsko tabori\u0161\u010de, kjer so bili po drugi svetovni vojni nastanjeni istrski izgnanci. Po vrnitvi v Treb\u010de malo pred tovornim terminalom Ferneti\u010di nadaljujete pot v smeri doline\u00a0<\/span><b>Orlek<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">. Ko ste na glavni cesti (v daljavi na desni strani je meja), greste proti majhnemu supermarketu in nadaljujte po asfaltirani cesti, ki vodi do Cola. Tu na levi je kraj, imenovan dolina druidov, ki priteguje pozornost ljubiteljev ezoterike (legenda pravi, da so bile tu organizirane \u010drne ma\u0161e, vendar je bilo to ve\u010dkrat zanikano iz zanesljivih virov), sicer pa ima svoj \u010dar zaradi nekak\u0161nega kamnitega oltarja in nekaterih zidov, ki dajejo vtis podobnosti z amfiteatrom. Po kratkem postanku v restavraciji &#8220;Il Castelliere&#8221; zadaj za stavbo najdete pot, ki vodi naravnost do Pliskovice. Pot od Cola naprej je verjetno najbolj zanimiv odsek tega sprehoda na meji med dvema dr\u017eavama. V tej majhni kra\u0161ki vasici se je obdr\u017ealo gosti\u0161\u010de, kjer se lahko ustavite za eno ali ve\u010d no\u010di. Enkrat na leto se dvori\u0161\u010da hi\u0161 odprejo za obiskovalce, ko priredijo praznik kra\u0161ke kamnose\u0161ke umetnosti: ob tej prilo\u017enosti ponovno za\u017eivi prostor pred tradicionalno kme\u010dko hi\u0161o in, \u010de se praznika udele\u017eite, lahko izkusite vzdu\u0161je in ob\u010dutke, ki se porajajo ob dimu iz kamina, duhu \u017eganja in \u017eeleznem vonju zemlje. Tu smo v nekem smislu \u017ee na vzhodu.\u00a0<\/span><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">\u010ce si \u017eelite ogledati, kje se nahaja Dolina Glin\u0161\u010dice, <\/span><a href=\"https:\/\/osm.org\/go\/0IL2oROl-?node=490239674\"><b>kliknite tukaj.<\/b><\/a><\/p>\n<p><span style=\"font-weight: 400;\">Prenesite vodi\u010d po krasu v italijan\u0161\u010dini in angle\u0161\u010dini\u00a0<\/span><a href=\"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/10\/Geovagando_in_FVG_01.pdf\"><b><i>&#8220;geovagando in Friuli Venezia Giulia&#8221;<\/i><\/b><\/a><b>,\u00a0<\/b><span style=\"font-weight: 400;\">ki ga je uredil Centralni direktorat za okolje in energijo Avtonomne de\u017eele Furlanije Julijske krajine in ki vas popelje na geolo\u0161ko potovanje ob odkrivanju geolo\u0161kih znamenitosti klasi\u010dnega krasa.<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=&#8221;1\/6&#8243;][vc_widget_sidebar sidebar_id=&#8221;right&#8221;][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=&#8221;stretch_row_content&#8221;][vc_column el_class=&#8221;box-padding&#8221;]<div class=\"widget widget-sidebar \"><div class=\"s-title\"><h2>Esperienze correlate<\/h2><\/div><p>Unfortunately no tours were found.<\/p><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row css=&#8221;.vc_custom_1602674918754{padding-top: 60px !important;padding-right: 5vw !important;padding-bottom: 30px !important;padding-left: 5vw !important;}&#8221;][vc_column css=&#8221;.vc_custom_1560081049926{padding-top: 0px !important;}&#8221;][vc_custom_heading text=&#8221;V sodelovanju z&#8221; font_container=&#8221;tag:h2|text_align:center|color:%23171a18&#8243; use_theme_fonts=&#8221;yes&#8221; css_animation=&#8221;slideInUp&#8221; css=&#8221;.vc_custom_1617966576993{padding-top: 30px !important;padding-bottom: 0px !important;}&#8221;][vc_row_inner][vc_column_inner width=&#8221;1\/3&#8243; offset=&#8221;vc_col-xs-12&#8243;][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=&#8221;1\/3&#8243; offset=&#8221;vc_col-xs-12&#8243;][vc_single_image image=&#8221;3213&#8243; img_size=&#8221;full&#8221; alignment=&#8221;center&#8221;][\/vc_column_inner][vc_column_inner width=&#8221;1\/3&#8243; offset=&#8221;vc_col-xs-12&#8243;][\/vc_column_inner][\/vc_row_inner][\/vc_column][\/vc_row]<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"<p>Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodni\u0161ka obla\u010dila, v drugih prebudi takoj\u0161en vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoble\u010de\u0161 v popotnika.<\/p>\n","protected":false},"author":7,"featured_media":4807,"comment_status":"closed","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[360],"tags":[363],"class_list":["post-4806","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-kaj-poceti-v-naravi","tag-geoparco-sl"],"yoast_head":"<!-- This site is optimized with the Yoast SEO plugin v26.6 - https:\/\/yoast.com\/wordpress\/plugins\/seo\/ -->\n<title>Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green<\/title>\n<meta name=\"robots\" content=\"index, follow, max-snippet:-1, max-image-preview:large, max-video-preview:-1\" \/>\n<link rel=\"canonical\" href=\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\" \/>\n<meta property=\"og:locale\" content=\"sl_SI\" \/>\n<meta property=\"og:type\" content=\"article\" \/>\n<meta property=\"og:title\" content=\"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green\" \/>\n<meta property=\"og:description\" content=\"Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodni\u0161ka obla\u010dila, v drugih prebudi takoj\u0161en vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoble\u010de\u0161 v popotnika.\" \/>\n<meta property=\"og:url\" content=\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\" \/>\n<meta property=\"og:site_name\" content=\"Trieste Green\" \/>\n<meta property=\"article:published_time\" content=\"2020-11-12T17:16:52+00:00\" \/>\n<meta property=\"article:modified_time\" content=\"2021-04-09T11:12:55+00:00\" \/>\n<meta property=\"og:image\" content=\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:width\" content=\"2560\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:height\" content=\"1920\" \/>\n\t<meta property=\"og:image:type\" content=\"image\/jpeg\" \/>\n<meta name=\"author\" content=\"triestegreen\" \/>\n<meta name=\"twitter:card\" content=\"summary_large_image\" \/>\n<meta name=\"twitter:label1\" content=\"Written by\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data1\" content=\"triestegreen\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:label2\" content=\"Est. reading time\" \/>\n\t<meta name=\"twitter:data2\" content=\"12 minut\" \/>\n<script type=\"application\/ld+json\" class=\"yoast-schema-graph\">{\"@context\":\"https:\/\/schema.org\",\"@graph\":[{\"@type\":\"Article\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#article\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\"},\"author\":{\"name\":\"triestegreen\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/8e62739aff615332d7158398822ec443\"},\"headline\":\"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju\",\"datePublished\":\"2020-11-12T17:16:52+00:00\",\"dateModified\":\"2021-04-09T11:12:55+00:00\",\"mainEntityOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\"},\"wordCount\":2347,\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg\",\"keywords\":[\"Geoparco\"],\"articleSection\":[\"Kaj po\u010deti v naravi\"],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"WebPage\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\",\"url\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\",\"name\":\"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green\",\"isPartOf\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#website\"},\"primaryImageOfPage\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage\"},\"thumbnailUrl\":\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg\",\"datePublished\":\"2020-11-12T17:16:52+00:00\",\"dateModified\":\"2021-04-09T11:12:55+00:00\",\"breadcrumb\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#breadcrumb\"},\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"potentialAction\":[{\"@type\":\"ReadAction\",\"target\":[\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/\"]}]},{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage\",\"url\":\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg\",\"contentUrl\":\"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg\",\"width\":2560,\"height\":1920},{\"@type\":\"BreadcrumbList\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#breadcrumb\",\"itemListElement\":[{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":1,\"name\":\"Home\",\"item\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/\"},{\"@type\":\"ListItem\",\"position\":2,\"name\":\"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju\"}]},{\"@type\":\"WebSite\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#website\",\"url\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/\",\"name\":\"Trieste Green\",\"description\":\"\",\"publisher\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization\"},\"potentialAction\":[{\"@type\":\"SearchAction\",\"target\":{\"@type\":\"EntryPoint\",\"urlTemplate\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/?s={search_term_string}\"},\"query-input\":{\"@type\":\"PropertyValueSpecification\",\"valueRequired\":true,\"valueName\":\"search_term_string\"}}],\"inLanguage\":\"sl-SI\"},{\"@type\":\"Organization\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization\",\"name\":\"Trieste Green\",\"url\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/\",\"logo\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/\",\"url\":\"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/logo-tsgreen-1-128h.png\",\"contentUrl\":\"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/logo-tsgreen-1-128h.png\",\"width\":128,\"height\":128,\"caption\":\"Trieste Green\"},\"image\":{\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/\"}},{\"@type\":\"Person\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/8e62739aff615332d7158398822ec443\",\"name\":\"triestegreen\",\"image\":{\"@type\":\"ImageObject\",\"inLanguage\":\"sl-SI\",\"@id\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/image\/\",\"url\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/1e6b4baf2506f97daad62b10d7692bce83a16e2c3260dbcab35ecb9287565e61?s=96&d=mm&r=g\",\"contentUrl\":\"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/1e6b4baf2506f97daad62b10d7692bce83a16e2c3260dbcab35ecb9287565e61?s=96&d=mm&r=g\",\"caption\":\"triestegreen\"},\"url\":\"https:\/\/trieste.green\/sl\/author\/triestegreen\/\"}]}<\/script>\n<!-- \/ Yoast SEO plugin. -->","yoast_head_json":{"title":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green","robots":{"index":"index","follow":"follow","max-snippet":"max-snippet:-1","max-image-preview":"max-image-preview:large","max-video-preview":"max-video-preview:-1"},"canonical":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/","og_locale":"sl_SI","og_type":"article","og_title":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green","og_description":"Kdor hodi, ne da bi si nadel pohodni\u0161ka obla\u010dila, v drugih prebudi takoj\u0161en vzgib nezaupanja. Misel, ki jo je zapisal slavni pisatelj Georg Sebald, bi lahko predstavljala manifest o tem, kaj se ti lahko zgodi, ko se preoble\u010de\u0161 v popotnika.","og_url":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/","og_site_name":"Trieste Green","article_published_time":"2020-11-12T17:16:52+00:00","article_modified_time":"2021-04-09T11:12:55+00:00","og_image":[{"width":2560,"height":1920,"url":"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg","type":"image\/jpeg"}],"author":"triestegreen","twitter_card":"summary_large_image","twitter_misc":{"Written by":"triestegreen","Est. reading time":"12 minut"},"schema":{"@context":"https:\/\/schema.org","@graph":[{"@type":"Article","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#article","isPartOf":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/"},"author":{"name":"triestegreen","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/8e62739aff615332d7158398822ec443"},"headline":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju","datePublished":"2020-11-12T17:16:52+00:00","dateModified":"2021-04-09T11:12:55+00:00","mainEntityOfPage":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/"},"wordCount":2347,"publisher":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization"},"image":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg","keywords":["Geoparco"],"articleSection":["Kaj po\u010deti v naravi"],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"WebPage","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/","url":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/","name":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju - Trieste Green","isPartOf":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#website"},"primaryImageOfPage":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage"},"image":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage"},"thumbnailUrl":"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg","datePublished":"2020-11-12T17:16:52+00:00","dateModified":"2021-04-09T11:12:55+00:00","breadcrumb":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#breadcrumb"},"inLanguage":"sl-SI","potentialAction":[{"@type":"ReadAction","target":["https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/"]}]},{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#primaryimage","url":"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg","contentUrl":"https:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/11\/IMG_7584-scaled.jpeg","width":2560,"height":1920},{"@type":"BreadcrumbList","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/pet-pohodniskih-poti-na-krasko-istrskem-obmocju\/#breadcrumb","itemListElement":[{"@type":"ListItem","position":1,"name":"Home","item":"https:\/\/trieste.green\/sl\/"},{"@type":"ListItem","position":2,"name":"Pet pohodni\u0161kih poti na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju"}]},{"@type":"WebSite","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#website","url":"https:\/\/trieste.green\/sl\/","name":"Trieste Green","description":"","publisher":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization"},"potentialAction":[{"@type":"SearchAction","target":{"@type":"EntryPoint","urlTemplate":"https:\/\/trieste.green\/sl\/?s={search_term_string}"},"query-input":{"@type":"PropertyValueSpecification","valueRequired":true,"valueName":"search_term_string"}}],"inLanguage":"sl-SI"},{"@type":"Organization","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#organization","name":"Trieste Green","url":"https:\/\/trieste.green\/sl\/","logo":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/","url":"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/logo-tsgreen-1-128h.png","contentUrl":"http:\/\/trieste.green\/wp-content\/uploads\/2020\/08\/logo-tsgreen-1-128h.png","width":128,"height":128,"caption":"Trieste Green"},"image":{"@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/logo\/image\/"}},{"@type":"Person","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/8e62739aff615332d7158398822ec443","name":"triestegreen","image":{"@type":"ImageObject","inLanguage":"sl-SI","@id":"https:\/\/trieste.green\/sl\/#\/schema\/person\/image\/","url":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/1e6b4baf2506f97daad62b10d7692bce83a16e2c3260dbcab35ecb9287565e61?s=96&d=mm&r=g","contentUrl":"https:\/\/secure.gravatar.com\/avatar\/1e6b4baf2506f97daad62b10d7692bce83a16e2c3260dbcab35ecb9287565e61?s=96&d=mm&r=g","caption":"triestegreen"},"url":"https:\/\/trieste.green\/sl\/author\/triestegreen\/"}]}},"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4806","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/7"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=4806"}],"version-history":[{"count":0,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/4806\/revisions"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/4807"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=4806"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=4806"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/trieste.green\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=4806"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}