{"id":4792,"date":"2020-12-18T11:56:14","date_gmt":"2020-12-18T11:56:14","guid":{"rendered":"http:\/\/trieste.green\/piccola-guida-ai-vini-tra-carso-e-istria\/"},"modified":"2021-04-09T14:29:47","modified_gmt":"2021-04-09T12:29:47","slug":"kratek-vodnik-po-vinih-krasko-istrskega-obmocja","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/trieste.green\/sl\/kratek-vodnik-po-vinih-krasko-istrskega-obmocja\/","title":{"rendered":"Kratek vodnik po vinih kra\u0161ko-istrskega obmo\u010dja"},"content":{"rendered":"

[vc_row el_class=”box-padding”][vc_column width=”5\/6″][vc_column_text]Proizvodno obmo\u010dje vin s kontrolirano ozna\u010dbo porekla\u00a0<\/span>“Carso”<\/b> ali <\/span>“Carso-Kras”<\/b>\u00a0vklju\u010duje celotno ozemlje <\/span>ob\u010din Tr\u017ea\u0161ke pokrajine<\/b>, v Gori\u0161ki pokrajini pa celotno ozemlje ob\u010dine <\/span>Doberdob<\/b>\u00a0ter del ozemelj ob\u010din\u00a0<\/span>Tr\u017ei\u010d, Ronke, Foljan-Redipulja, Zagraj<\/b> in <\/span>Sovodnje ob So\u010di<\/b>.<\/span>
\n<\/span>Proizvodna obmo\u010dja\u00a0<\/span>terana<\/b>\u00a0pa ne vklju\u010dujejo celotnega zgoraj navedenega ozemlja, temve\u010d v celoti ali delno vklju\u010dujejo ob\u010dine Trst, Devin-Nabre\u017eina, Repentabor in Zgonik v Tr\u017ea\u0161ki pokrajini ter ob\u010dine Doberdob,\u00a0 Zagraj in Sovodnje ob So\u010di\u00a0v Gori\u0161ki pokrajini.<\/span>
\n<\/span>Ta izredno raznolika krajina je pora\u0161\u010dena z razli\u010dno vegetacijo. Majhne obdelane parcele so ravne ali rahlo nagnjene, gri\u010devnata obmo\u010dja in pobo\u010dja, ki se strmo spu\u0161\u010dajo proti morju, pa so pogosto urejena v terasah. Trta, ki je prisotna \u017ee tiso\u010dletja, daje krajem mo\u010dan pe\u010dat.\u00a0<\/span><\/p>\n

Trta in prst<\/b>\u00a0<\/span><\/h3>\n

Trta je rastlina, ki ima raje bolj revno, ne preve\u010d rodovitno zemljo. Zlahka se prilagodi, vendar ista sorta trte daje razli\u010dna vina, \u010de jo gojimo na tleh z razli\u010dnimi lastnostmi. Vrsta tal, na katerih raste trta, torej vpliva na organolepti\u010dne lastnosti vina.\u00a0<\/span><\/p>\n

Celotno ozemlje pridelave lokalnih vin lahko razdelimo na\u00a0<\/span>dve ve\u010dji obmo\u010dji.<\/b>
\n<\/span>Prvo je <\/span>Kras<\/b> s tipi\u010dnimi kra\u0161kimi zna\u010dilnostmi, kot so skalnate povr\u0161ine pustega videza in pogoste vdolbine. Te lastnosti mo\u010dno pogojujejo mo\u017enosti kmetijske rabe ozemlja. Za Kras je zna\u010dilna tudi prisotnost jam in votlin, ki prispevajo k hitremu odtekanju de\u017eevnice, tako da kra\u0161ka rde\u010da prst zadr\u017ei le njen manj\u0161i del. Ta specifi\u010dni terroir daje vinom gosto in globoko barvo, intenzivne in raznolike arome, mineralne priokuse, dobro strukturo in izrazito obstojnost.<\/span><\/p>\n

Drugo veliko obmo\u010dje vklju\u010duje\u00a0<\/span>Breg in Milje<\/b>\u00a0ter obsega osrednji ju\u017eni del Tr\u017ea\u0161ke pokrajine: od roba Tr\u017ea\u0161kega Krasa do obale. Za to ozemlje je zna\u010dilna kamninska podlaga z\u00a0 lapornatimi tlemi (fli\u0161), torej gre za prst rumenkaste barve, ki se bistveno razlikuje od kra\u0161ke. Ta vrsta terroirja daje vinom mo\u010dno barvo, kompleksne arome, bogat alkoholni dele\u017e in obstojnost.<\/span><\/p>\n

\"\"<\/strong><\/h3>\n

Malvazija<\/b><\/h3>\n

Po svetu obstajajo \u0161tevilne sorte malvazije, ki jih je skoraj toliko kot iz njih izdelanih vrst vin: od suhega in strukturiranega do sladkega desertnega ter od belega biser vina do rde\u010dih mirnih ali pene\u010dih vrst. Malvazija ima starodaven gr\u0161ki izvor, toda zdi se, da je sorta, gojena na obmo\u010dju kontrolirane ozna\u010dbe porekla Carso-Kras, pri\u0161la sem prek Bene\u010danov.<\/span><\/p>\n

Malvazija, pridelana lokalno na kra\u0161ko-istrskem obmo\u010dju, je\u00a0<\/span>suho nearomati\u010dno<\/b> belo vino iz belega grozdja. Je zelo prilagodljiva in lahko za\u017eivi v vrsti razli\u010dnih slogov: od sve\u017eega vina, ki zori samo v jeklenih posodah, do vina, ki dose\u017ee prefinjen okus z zorenjem v lesenih sodih. Primerna je tudi za izdelavo pene\u010dega vina in verjetno daje najbolj\u0161i rezultat s postopkom maceriranja.\u00a0<\/span><\/p>\n

Ima eleganten, suh, mo\u010dan okus s prijetnim mandljevim zaklju\u010dkom. V primeru bele vinifikacije lahko podarja elegantne cvetli\u010dne in aromati\u010dne zaznave.<\/span>
\n<\/span>\u010ce je macerirana, pa sprosti arome zrelega rumenega sadja in za\u010dimb ter note balzami\u010dnih in aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d.\u00a0<\/span><\/p>\n

Priporo\u010dena sve\u017ea malvazija:\u00a0<\/span>vinogradni\u0161tvo Lenardon\u00a0<\/span><\/a><\/p>\n

Priporo\u010dena macerirana malvazija:\u00a0<\/span>vinogradni\u0161tvo Merlak<\/span><\/a><\/p>\n

\"\"\"\"<\/h3>\n

Vitovska<\/b><\/h3>\n

Dandanes vitovska velja za\u00a0<\/span>kra\u0161ko kraljico<\/b>: gre za presti\u017eno vino, ki je \u017ee od davnine prisotno na tej zemlji, skrito v gubah mnogih stoletij kme\u010dke kulture. Gre za avtohtono sorto belega grozdja, ki se prideluje v Tr\u017ea\u0161ki pokrajini in okolici. Ime sorte je slovenskega izvora in verjetno izhaja iz besede\u00a0<\/span>“vitica”<\/b>\u00a0(trtna vitica).<\/span><\/p>\n

Trta vitovske je nastala s spontanim kri\u017eanjem <\/span>malvazije in glere<\/b>, ki sta poleg nje edini avtohtoni sorti belega grozdja na tem obmo\u010dju. Sorta je svoje posebne lastnosti pridobila v teku dolgotrajnega prilagajanja in selekcije, saj je sposobna prenesti tako hladne zime z neusmiljenimi sunki burje kot poletno su\u0161o.\u00a0<\/span><\/p>\n

Okus je suh, z mandljevo zaklju\u010dno noto, zelo mineralen in poln. Z belo vinifikacijo se pridobi vino z elegantnimi sadnimi notami in nadihi aromati\u010dnih zeli\u0161\u010d.<\/span>
\n<\/span>\u010ce je macerirana, sprosti arome zrelega rumenega sadja, poljskega cvetja in sena.<\/span><\/p>\n

Priporo\u010dena sve\u017ea vitovska:\u00a0<\/span>vinogradni\u0161tvo Stanko Mili\u010d<\/span><\/a><\/p>\n

Priporo\u010dena macerirana vitovska:\u00a0<\/span>vinogradni\u0161tvo \u0160kerlj<\/span><\/a><\/p>\n

\"\"<\/strong><\/h3>\n

Teran<\/b><\/h3>\n

Teran je rde\u010da sorta grozdja in spada v dru\u017eino<\/span>\u00a0refo\u0161kov.<\/b>\u00a0Pravzaprav se sorta trte imenuje refo\u0161k, natan\u010dneje\u00a0<\/span>refo\u0161k z zelenim pecljem<\/b>, ime teran pa ozna\u010duje vino. Poleg nekaterih obmo\u010dij v Sloveniji je proizvodnja terana dovoljena le na nekaterih obmo\u010djih Tr\u017ea\u0161ke in Gori\u0161ke pokrajine. Teran izstopa zaradi \u017eivahne kisline, arom maline in robidnice, zna\u010dilne rubinasto rde\u010de barve z vijoli\u010dnimi niansami in omejene vsebnosti tanina.<\/span><\/p>\n

Priporo\u010deni teran: <\/span>vinogradni\u0161tvo Damijan Mili\u010d<\/span><\/a> in <\/span>vinogradni\u0161tvo Budin.<\/span><\/a><\/p>\n

\"\"\"\"<\/strong><\/h3>\n

Refo\u0161k<\/b><\/h3>\n

Refo\u0161k, ki ga pridelujejo na obmo\u010dju kontrolirane ozna\u010dbe porekla Carso-Kras, je rde\u010da sorta grozdja; natan\u010dneje je ime sorte <\/span>refo\u0161k z rde\u010dim pecljem<\/b>. Na de\u017eelnem ozemlju in na sosednjih obmo\u010djih, zlasti v slovenski Istri, ki slovi kot de\u017eela refo\u0161ka, obstajajo \u0161tevilne razli\u010dice. Njegovi za\u010detki in izvor imena ostajajo zaviti v skrivnost. Po mnenju nekaterih ime izhaja iz “re (del) fosco”, kar bi lahko pomenilo kralj temnih vin, po mnenju drugih iz “rap fosc” (temen grozd). Vino je obi\u010dajno intenzivne rubinasto rde\u010de barve z vijoli\u010dnimi odtenki. Ima aromo rde\u010dega sadja in za\u010dimb, prijeten okus, rahlo kiselkasto noto ter omejeno vsebnost tanina.<\/span><\/p>\n

Priporo\u010deni refo\u0161k: <\/span>vinogradni\u0161tvo Grgi\u010d<\/span><\/a>\u00a0in <\/span>vinogradni\u0161tvo Cacovich.<\/span><\/a><\/p>\n

 <\/p>\n

\"\"\"\"<\/strong><\/h3>\n

Oran\u017ena vina<\/b><\/h3>\n

V resnici oran\u017ena vina niso ni\u010d novega, le njihovo ime in njihova prepoznavnost sta novej\u0161a. \u010ce povpra\u0161ate lokalne pridelovalce teh vin, obi\u010dajno odgovorijo, da je to\u00a0<\/span>tradicionalni postopek izdelave<\/b>, ki so ga uporabljali \u017ee njihovi stari star\u0161i in pradedi. Macerirana vina so vina iz belega grozdja, vendar vinifikacija poteka kot pri rde\u010dih vinih: tropine ostanejo v stiku z mo\u0161tom za dolo\u010den \u010das, tj. od nekaj ur do nekaj tednov ali celo mesecev. Od tod nekatere skupne lastnosti: intenzivnost in raznolikost okusov, mo\u010dneje zaznavni tanini in predvsem arome, ki so … zapeljive, intenzivne, neskon\u010dne.<\/span><\/p>\n

Priporo\u010deno vino: Bre\u017eanka z <\/span>vinogradni\u0161tva\u00a0Kocjan\u010di\u010d<\/span><\/a><\/p>\n

<\/h3>\n

\"\"<\/strong><\/h3>\n

Naravna vina<\/b><\/h3>\n

\u010clove\u0161tvo ima za seboj recimo kak\u0161nih 6.000 trgatev in od tega se pri okrog 5.930 letinah niso uporabljali herbicidi, pesticidi, gnojila in komercialne kvasovke. Naravna vina prihajajo iz vinogradov in kleti, v katerih \u010dlove\u0161ko delo spo\u0161tuje in izra\u017ea\u00a0<\/span>vrednote trajnosti<\/b> ter si prizadeva za \u010dim manj invazivnih enolo\u0161kih posegov in praks.<\/span><\/p>\n

Delo in postopki temeljijo na stoletnih izku\u0161njah in znanjih, ki se prena\u0161ajo iz generacije v generacijo.<\/span>
\n<\/span>Namen teh proizvajalcev je pridelava tak\u0161nega vina, ki bo \u010dim bolj neokrnjeno odra\u017ealo njihovo zemljo in naravne cikle.\u00a0<\/span><\/p>\n

Priporo\u010dena vina: Prulke z <\/span>vinogradni\u0161tva Zidarich<\/span><\/a>\u00a0in Ograde z vinogradni\u0161tva \u0160kerk<\/span><\/p>\n

\"\"<\/strong><\/h3>\n

Mehur\u010dki na krasu<\/b><\/h3>\n

Lokalno vinogradni\u0161tvo se lahko pohvali z odli\u010dno tradicijo pridelave penin. \u0160ir\u0161i javnosti je najbolj znan <\/span>prosecco<\/b>, toda morda le malo\u0161tevilni vedo, da to vino izvira iz Trsta oziroma natan\u010dneje iz obmo\u010dja pod krajem Prosek. Ime prosecco ali slovensko prosekar je izvorno ozna\u010devalo vrsto sladkega, skoraj likerskega vina, ki je nato od leta 1821 postalo tudi penina.<\/span><\/p>\n

S\u010dasoma se je pridelava tega izdelka na njegovem izvornem ozemlju zmanj\u0161ala in \u0161ele v zadnjem obdobju jo posku\u0161ajo spet okrepiti in promovirati. Pridelava penin je torej bolj mlada dejavnost, bodisi da gre za postopek\u00a0<\/span>charmat<\/b>\u00a0(z vrenjem v avtoklavu) ali za <\/span>klasi\u010dni postopek<\/b>\u00a0(s ponovnim vrenjem v steklenici na dro\u017eeh).<\/span><\/p>\n

Priporo\u010dena vina:\u00a0<\/span>Terra Roza<\/span><\/a>\u00a0s\u00a0<\/span>Kra\u0161ke kmetije Bajta<\/span><\/a>\u00a0(klasi\u010dni postopek) in\u00a0<\/span>Carpe Diem<\/span><\/a>\u00a0z <\/span>vinogradni\u0161tva Ostrou\u0161ka<\/span><\/a>\u00a0(postopek charmat).\u00a0<\/span><\/p>\n

\"\"\"\"<\/strong><\/h3>\n

NARO\u010cANJE VINA IN LOKALNIH PROIZVODOV PREK SPLETNEGA MESTA TRIESTE.GREEN\u00a0<\/b><\/h3>\n

Poku\u0161ino izdelkov iz na\u0161ih krajev lahko naro\u010dite v na\u0161i <\/span>“trgovini”: v oddelku elektronske prodaje na\u0161ega portala Trieste.Green<\/span><\/a> lahko kupite izdelke lokalnih kmetij, kot so tiste, ki smo jih omenili v tem prispevku \u2013 vino, olj\u010dno olje, suhomesne izdelke, sir, zeli\u0161\u010dne \u010daje in \u0161e marsikaj.<\/span>[\/vc_column_text][\/vc_column][vc_column width=”1\/6″][vc_widget_sidebar sidebar_id=”right”][\/vc_column][\/vc_row][vc_row full_width=”stretch_row_content” disable_element=”yes”][vc_column el_class=”box-padding”]

Esperienze correlate<\/h2><\/div>

Unfortunately no tours were found.<\/p><\/div>[\/vc_column][\/vc_row][vc_row el_class=”box-padding” css=”.vc_custom_1608030255890{padding-top: 90px !important;padding-bottom: 90px !important;}”][vc_column][vc_custom_heading text=”Trajnostno nakupovanje izdelkov s Krasa in Istre.” font_container=”tag:h1|text_align:center|color:%23171a18″ use_theme_fonts=”yes” css_animation=”slideInUp” css=”.vc_custom_1617965495813{padding-top: 30px !important;padding-bottom: 30px !important;}”][vc_row_inner][vc_column_inner]